Novi direktor ima, kot pravijo poznavalci, v tej kombinaciji – torej kot direktor in nadzornik – na voljo vse mehanizme, da bi dobil veliko vpliva (in tudi denarja) od farmacevtskih firm, saj ima s tem nadzor nad registracijo zdravil, cenami in inšpekcijami.

A to se, kot kaže, nikomur ne zdi sporno, čeprav bi v tem primeru morda lahko šlo za nezdružljivost funkcij. Iz Komisije za preprečevanje korupcije so sporočili, da določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v zakonu, mednje pa ne sodi direktor Agencije za zdravila in medicinske pripomočke. »Je pa direktor javne agencije uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov,« pravi Polona Osrajnik iz KPK. Dodaja, da je direktor javne agencije uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov, kar po zakonu pomenijo okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva in ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje vseh njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko in nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za ljudi, s katerimi ima (ali je imela) osebne, poslovne ali politične stike.

Na agenciji menijo, da tu ne gre za nezdružljivost funkcij. »Podlaga za to je v zakonu o inšpekcijskem zakonu, ki pravi, da inšpektorji delujejo v okviru inšpekcij, ki se organizirajo za posamezno upravo področje,« razloži Blanka Česnik Wolf iz omenjene agencije in doda, da ta ureditev velja že od ureditve JAZMP naprej. Pred Breznikom je bila glavna inšpektorica dr. Martina Cvelbar.

Takšna razdelitev funkcij pa bi bila, opozarjajo naši viri, lahko sporna v luči novega zakona o zdravilih. Delovna verzija osnutka predloga, ki jo je del zainteresirane javnosti že dobil, je namreč predvidevala spremembe, ki bi lahko vodile v privatizacijo Agencije za zdravila in medicinske pripomočke. V osnutku zakona je bilo namreč navedeno, da ima AZMP (brez dodatka javna) status gospodarske družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Agencija se je doslej delno financirala iz javnih finančnih sredstev, delno iz pristojbin, nova agencija naj bi se financirala sama. V predlogu sicer ne piše, kako bi bilo z inšpekcijskimi kaznimi, a če bi bile tudi te prihodek agencije, potem bi bilo to nekako tako kot s »Kanglerjevimi« radarji.

A pripravljavci zakona so očitno popustili pritiskom. Kot so nam tik pred zaključkom redakcije sporočili z ministrstva za zdravje, je osnutek zakona o zdravilih od včeraj v javni razpravi, ministrstvo pa ne podpira drugačne ureditve JAZMP, kot je bila doslej.

Kljub temu še vedno obstaja vprašanje, zakaj se je ta sporni člen sploh pojavil.

Borka za vsem dostopno javno zdravstvo, članica Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva Julijana Bizjak Mlakar, je bila nad predlogom zakona o zdravilih, ki je predvideval agencijo kot gospodarsko družbo, ogorčena.

V Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki s svojimi cilji združuje več kot 74.000 članov, so septembra letos ministru Tomažu Gantarju sporočili svoje nestrinjanje z nekaterimi predlogi prejšnjega osnutka zakona o zdravilih. »Zadnji osnutek zakona je izboljšan v primerjavi s prejšnjo verzijo, vendar ima še številne pomanjkljivosti na področju prepovedi spodbujanja trženja zdravil, premilega kaznovanja kršiteljev zakona in podobno. Ogorčeni in zaskrbljeni smo zaradi predloga privatizacije in komercializacije Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Javna agencija, ki bi morala biti nepridobitna organizacija in skrbeti za varovanje javnega zdravja z uravnavanjem in nadzorom zdravil, medicinskih pripomočkov, krvi, tkiv in celic ter z njimi povezanimi dejavnostmi, naj bi se po 161. členu osnutka zakona preoblikovala v delniško družbo in delovala kot profitna gospodarska družba. To je v nasprotju z javnim interesom.

Hkrati je takšen predlog jasen signal, da zdravstveno zakonodajo pripravljajo tudi ljudje, ki delujejo predvsem v korist kapitala in farmacevtskih lobijev ter želijo na škodo vseh nas uzakoniti sistemsko korupcijo na področju nadzora zdravil, medicinskih pripomočkov in podobno. Prav na tem področju se obrača ogromno denarja in zato so tu močni zasebni interesi.«

Minister je tisti, ki bi moral njihov vpliv na zakonodajo preprečiti.

»V gibanju bomo zato ministra pozvali, da javnosti razkrije, kdo je avtor spornega 161. člena osnutka zakona in ga ovadi zaradi poskusa uvedbe sistemske korupcije. Upamo, da v naslednji verziji osnutka zakona ne bo več tovrstnih predlogov,« pravi mag. Julijana Bizjak Mlakar.