Prava drama se je začela šele na drugi progi, ki so jo organizatorji zaradi goste megle prestavljali. Po eni uri zamude se je megla za kratek čas toliko razkadila, da so smučarke spustili po ledeniški strmini. Najslabše razmere so imele ravno najhitrejše tri po prvi progi, ki so nastopile zadnje. Prvi dve – Nemka Viktoria Rebensburg in Francozinja Tessa Worley – težkim razmeram nista bili kos, saj sta v močnem sneženju in gosti megli odstopili. Tina Maze pa je ta mesec na Hintertuxu trenirala še v bolj nemogočih razmerah, ko so vse druge reprezentance zapustile prizorišče in šle domov. Te izkušnje je unovčila in se veselila svoje dvanajste zmage v svetovnem pokalu, ki si jo je želela kot grof Drakula krvi. V lanski bleščeči sezoni, ko je bila druga smučarka svetovnega pokala, namreč ni dosegla nobene.
Čestitke ob trojčku zmag v Söldnu, s katerim ste postali najuspešnejša smučarka vseh časov na tem prestižnem terenu. Kako ste doživeli tokratni uspeh?Ponosna sem na svojo prvo vožnjo, ki je bila vrhunska. Užitek je bil smučati v takšnem napadalnem tempu. Na drugi progi je bila slika drugačna in sem se prebila do zmage s čisto borbo. Res vam ne znam opisati, kako sem se borila na drugi progi. Že teren je izjemno težaven, ko pa zraven še nič ne vidiš in pada sneg, je še toliko težje. Ko ne vidiš snežne podlage, ko težko ohranjaš zbranost, ko gre ena noga v razkorak in jo loviš... Verjamem, da sta se Viktoria in Tessa spopadali s podobnimi težavami, ki jim nista bili kos. Dobro sem pripravljena in ko je tako, je precej lažje. Res sem vesela uspeha in sem brez besed.
V Hintertuxu ste vadili še v težjih razmerah. Vam je prav tisti trening vlil dodatno samozavest?Definitivno. Tam so bile razmere še slabše. Pralo nas je, videlo se ni nič, pihalo je, skratka, ni, da ni. A takšni treningi se obrestujejo in jaz sem jih dobro izkoristila.
Tekmicam ste z novo veleslalomsko opremo vlili veliko strahu v kosti. Kar ne morejo vas prehvaliti. Kaj porečete na to?Že na treningu sem smučala dobro, želela sem si vse skupaj ponoviti na tekmi. Pravih primerjav z izjemo enega treninga z Italijankami nisem imela. Tekma je nekaj posebnega, in če sem tekmicam pokazala dobro pripravljenost, me lahko to dejstvo zgolj veseli. Vse punce so malce obstale, ko so me videle, in to so mi tudi povedale. Za takšen teren, kot je v Söldnu, moraš biti res vrhunsko fizično pripravljen. Vse zasluge gredo moji ekipi: Andrei Massiju, Liviu Magoniji, fizioterapevtki Nežki Poljanšek, ki mi je omogočila enakomernost levega in desnega zavoja, odlični pripravi smuči Andrea Vianella. Brez teh vrhunskih imen ne bi bilo mojih uspehov. Naj se jim ob tej priložnosti iz srca zahvalim.
Je bilo stresno čakati na drugo vožnjo, ki je bila dolgo pod velikim vprašajem?Če sem odkrita, nikoli nisem pomislila, da bo tekma odpadla. Močno sem si želela nastopa na drugi progi in upanje je vedno zadnje, ki umre. Izteklo se je dobro. Ves čas sem razmišljala pozitivno in izplačalo se je.
V minuli sezoni ste blesteli v svetovnem pokalu, a zmage niste dosegli. Zdaj je prišla že takoj na začetku. Bržčas čutite veliko olajšanje?Lahko rečem le, da sem letos bolje pripravljena kot lani. Ponudila se mi je priložnost in izkoristila sem jo z obema rokama. Lažje se mi je boriti za to, kar mi pripada. Ne mislim več varčevati z močmi, mislim tvegati vse. Bomo videli, kam me bo takšno razmišljanje pripeljalo.
Doslej niste sloveli kot smučarka, ki bi brezglavo napadala, ampak tekmovalka, ki potrebuje nekaj vrhunskih zavojev, da napade na vso moč...Tudi v Söldnu nisem napadala brezglavo. Dejstvo pa je, da ko si bolje pripravljen, si upaš več. Lahko rečem, da sem dozorela v vseh pogledih in mi je lažje.
