V imenu Sindikata zdravnikov družinske medicine Slovenije PRAKTIK.UM vas naprošam, da dobro premislite, preden sprejmete ukrep za zmanjševanje sredstev v zdravstvu, še posebno osnovni zdravstveni dejavnosti. Družinski in splošni zdravniki smo kot podrejeni partner v pogajanjih že dosedanje zniževanje sredstev sprejeli s hudo tesnobo, saj so se nam ukrepi zdeli zelo krivični in neupravičeni. Dodatno zniževanje sredstev pa bi lahko imelo žalostne posledice za enega najbolj obremenjenih in smrtonosnih poklicev v državi. Izgorevanju, ki ga vsakodnevno doživljamo, pritrjujejo tudi številke. Družinskih in splošnih zdravnikov je po podatkih IVZ, Umarja in Eurostat kar 40 odstotkov manj od povprečja v EU. Delovne obremenitve so že zdavnaj presegle vse razumne meje. Ni presenetljivo, da družinske zdravnice v Sloveniji umrejo 15 do 25 let prej kot druge Slovenke. Presenetljivo pa je, da se nosilcem zdravstvene politike ta podatek do zdaj ni zdel skrb zbujajoč.

Družinske zdravnice in zdravniki bomo zelo težko pristali na nadaljnje zniževanje delovnih standardov, saj že zdaj zdravstveni sistem deluje na račun našega zdravja in družinskega življenja. Za mnoge družinske zdravnike je obravnava 50 do 100 bolnikov na dan normalen del vsakdana. Med 24-urnim zagotavljanjem dežurne službe, ki je pogosto združeno z vzporednim ambulantnim delom, pa številka lahko zraste na 150 do 200 obravnavanih bolnikov v 24 urah. To delo opravljamo z vso moralno in kazensko odgovornostjo. V zameno za požrtvovalnost izgorevamo na delovnem mestu in umiramo mladi. Poleg tega naši bolniki ne dobijo zdravstvene oskrbe, kakršno si zaslužijo.

Tudi družinski in splošni zdravniki razumemo, da živimo v kriznih razmerah, vendar se moramo zavedati, da nismo vsi v istem čolnu, in da smo nekateri prispevali že preveč. Državni ukrepi lahko prizadenejo vse enako le, če so izhodišča za vse enaka. Nekateri pa se že dolga leta utapljamo na dnu oceana, medtem ko drugi še plujejo po nemirnem morju in tretji poležavajo nekje v varnem zavetju.

Prosimo, da predloge za reze v področje družinske in splošne medicine umaknete z dnevnega reda, dokler ne postanemo enakovreden del družbe. Združimo raje moči in znanje, da bomo tudi prihodnjim generacijam bolnikov zagotovili človeka vredno obravnavo. Kdo ve, morda pa bomo s tem ponudili možnost tudi družinskim zdravnicam in zdravnikom, da bi doživeli odraščanje svojih vnukov.

Igor Muževič, družinski zdravnik predsednik Iniciativnega odbora zdravnikov družinske medicine PRAKTIK.UM.

Sindikat zdravnikov družinske medicine PRAKTIK.UM, Ptuj