Medtem ko nas tako premier Janez Janša kot minister za finance Janez Šušteršič prepričujeta, da je slaba banka edina rešitev za sanacijo slovenskega bančnega sistema, ker da bo davkoplačevalcem povzročila minimalne stroške, pa več uglednih slovenskih ekonomistov meni drugače, v prvi vrsti eden najvplivnejših makroekonomskih analitikov pri nas, dr. Velimir Bole.

Po njegovem bi bilo povečanje kapitala bank z odkupom slabih terjatev prek slabe banke bistveno dražja rešitev kot neposredna dokapitalizacija bank. "Irski astronomski deficit države je bil posledica ravno takšne napake," je vladi po poročanju Mladine svetoval Bole.

"Že samo tehnične težave bi bile velike. Administrativni postopki bi trajali neprimerno dlje kot neposredna dokapitalizacija." Največje težave bi povzročilo vrednotenje prevzetih terjatev. "Te bi bile namreč že v načelu več vredne za banke kot za agencijo (državo), ki bi jih prevzemala," ocenjuje Bole. Dejstvo je, da banke o terjatvah vedo veliko več kot zunanji administratorji, kar dobro ilustrira podatek, da izkupiček bank iz slabih terjatev običajno znaša okoli 50 odstotkov vrednosti. "Nobena nova birokratska institucija ne bo dosegla tega rezultata," je prepričan Bole.

Več škode kot koristi

Daleč največji argument proti prenosu terjatev na slabo banko, tako Bole, je razlika v obremenitvi javnofinančne blagajne. Treba je vedeti, da bi bil prevzem terjatev financiran z obveznicami države ali z obveznicami agencije z državnim jamstvom. "V vsakem primeru bi prišlo do povečanja javnega dolga in v enakem znesku tudi do povečanja tekočega in strukturnega deficita širše države. Seveda bi bilo podobno tudi pri neposrednem vplačilu kapitala, vendar s to razliko, da bi se v primeru čiščenja aktive fiskalna obremenitev povečala za bruto znesek, pri vplačilu kapitala pa za neto znesek. Prvi znesek bi bil najmanj še enkrat, verjetno pa nekajkrat večji od drugega."

Da je sanacija bančnega sistema, kot jo predlaga vlada, popolnoma zgrešena, sta prepričana tudi nekdanji guverner Banke Slovenije dr. Mitja Gaspari in dolgoletni član sveta Banke Slovenije in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, dr. Ivan Ribnikar.

"Gre za nepremišljeno rešitev, ki lahko povzroči več stroškov kot pa koristi," je opozoril Gaspari. Glavni problem Šušteršičeve zamisli je namreč način prenosa slabih terjatev na slabo banko. Slej ko prej bosta namreč trčili mnenji vodstva slabe banke in konkretne banke, ki se bo morala odpovedati terjatvi, glede njene vrednosti. Težko si je predstavljati, da bo medresorska skupina odločala o zadevi. "Na koncu bo odločitev odvisna od sodišč, kar bo pomenilo najmanj dolgotrajne postopke," je poudaril Gaspari.

"O tem zakonu sploh nima smisla razpravljati. Ukrepi so škodljivi," pa je prepričan Ribnikar. Po njegovem vedenju se še ni zgodilo, da bi pri sanaciji bančnega sistema enostavno ignorirali regulatorja, v našem primeru Banko Slovenije, in da bi odločitve sprejemala neka zunanja institucija.

Sanacijo bank naj vodijo moralno neoporečni ljudje

Še preden bi koalicijski glasovalni stroj glasoval za sprejetje zakona, smo od koalicijskih strank skušali dobiti jasna stališča o ključnih dilemah. Poskus se je deloma izjalovil, odgovorov namreč nismo prejeli od SDS in NSi, iz Državljanske liste pa so sporočili le, da podpirajo vladne aktivnosti pri stabilizaciji bančnega sistema.

Ni pa vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko včeraj v obrazložitvi, zakaj ga bodo v DZ podprli, morebitnih slabosti predloga omenil niti z besedo. Nasprotno trdi, da se ne sme izgubljati več časa, "da bi še dodatno teoretizirali in razpravljali o tem, ali gre za hazard ali politično kadrovanje ali kar koli".

"Povsem nerealno je pričakovati, da bodo v zakonu zapisane konkretne terjatve. Ker imamo v Sloveniji velike težave z 'neodvisnimi' strokovnjaki in njihovim izogibanjem odgovornosti, je v tem primeru odgovornost na vladi," menijo v poslanski skupini Slovenske ljudje stranke (SLS). Sanacijo bank pa lahko po prepričanju vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše vodijo le tisti, ki niso sodelovali pri nastanku sedanjih težav in so strokovno in moralno neoporečni.

Ni podatkov o slabih terjatvah

Na nesprejemljivost hitenja z zakonom je včeraj opozoril vodja poslanske skupine Socialnih demokratov (SD) Janko Veber. "Dejstvo je, da pri tem postopku obstaja cela vrsta nevarnosti. Državi lahko naredimo še večjo škodo, kot bi bila, če bi državni zbor vedel, o čem odloča. Nesprejemljivo je, da po tem zakonu Banka Slovenije ne bo imela možnosti vplivati na to, katere terjatve se bodo iz banke prenesle na slabo banko," je pojasnil.

V Pozitivni Sloveniji (PS) pa pravijo, da jih najbolj skrbi, da vlada ni ne predložila nobenih podatkov o slabih terjatvah ne o tem ni bilo opravljene nobene razprave. Kot enega slabih učinkov v največji parlamentarni stranki vidijo povečanje primanjkljaja in javnega dolga, lahko celo za več kot štiri milijarde evrov ali 11 odstotkov bruto domačega proizvoda. tm, aa