Nasilje v torek zvečer se je rodilo iz protiameriških protestov. Razlog zanje je film Nedolžnost muslimanov, delo doslej neznanega režiserja z (morda umetniškim) imenom Sam Bacila, ki ga propagira tudi razvpiti pridigar s Floride Terry Jones. Ta je pred dvema letoma napovedal sežig dvestotih izvodov Korana, zato so tedaj na Bližnjem vzhodu izbruhnili protesti, v katerih je umrlo dvajset ljudi. Film Sama Bacila je dostopen na spletu in preveden v arabščino, preroka Mohameda pa naj bi prikazoval tudi kot prešuštnika in biseksualca. Protesti zaradi filma so pred ameriškimi poslopji potekali tudi v Kairu, Tunisu, Casablanci, Kartumu in Gazi. V Afganistanu so onemogočili dostop do Youtuba, kjer si je bilo film mogoče ogledati.

Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je v včerajšnji izjavi dejala, da za smrt Stevensa ne more biti nikakršnega opravičila. "Takšno nasilje ne predstavlja spoštovanja vere ali religije. Dokler bodo na svetu takšni, ki jemljejo življenja v imenu boga, na svetu ne bo trajnega miru." Oglasil se je tudi predsednik Barack Obama in najstrožje obsodil napade.

Kdo stoji za njimi, še ni jasno. Skupina Brigade Ansarja Al Šarija, ki so jo najprej osumili za napad, je odgovornost zanikala. Med protesti, ki so prerasli v nasilje, naj bi na konzulat letele tudi bombe. Po trditvah namestnika libijskega notranjega ministra so osebje konzulata po začetku napadov premestili v varno hišo in čakali na posebne vojaške enote iz Tripolisa, da jih odpeljejo na varno. "To bi morala biti skrivna lokacija in ni mi jasno, kako so zanjo vedeli," je dejal Vanis Al Šarif. Po drugih informacijah so libijske sile dve uri skušale pregnati oborožene napadalce in zavarovati poslopje.

Stevens je novo ameriško veleposlaništvo v Tripolisu odprl pred dobrima dvema tednoma. Vendar je državo in regijo dobro poznal še iz časov, ko je kot prostovoljec poučeval angleščino v Maroku, in je tudi dobro govoril arabsko. Pozneje je služil v Savdski Arabiji, Siriji, Egiptu in Jeruzalemu. V Libijo je z ladjo prispel aprila lani, mesec dni po začetku Natovih napadov. Med vojno je bil ameriški odposlanec pri prehodnem narodnem svetu upornikov, ki so imeli svoj center prav v Bengaziju. Po padcu režima se je Stevens preselil v Damask, v torek pa je bil spet na obisku v Bengaziju.

Dogodki bodo nedvomno odprli vprašanje o varnostnem in političnem položaju v Libiji, kjer je po koncu državljanske vojne ostala kopica oboroženih skupin, nekaterih bolj, drugih manj radikalnih. ZDA so sporočile, da bodo v Libijo poslale dodatno skupino za boj proti terorizmu, vlada pa je diplomatskim predstavništvom po svetu naročila, naj okrepijo varnostne ukrepe.