Kot možen vir financiranja omenjenega sklada pa se v predlogu omenja tudi sredstva za povrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi, ugotovljene v kazenskih postopkih zoper lastnike dolžnikov bank. Kako bi se v tem primeru razčiščevala sporna nenamenska poraba posojil podjetjem v večinski državni lasti, kot je na primer Intereuropa, zakon ne določa.

Sklad za sanacijo bančnega sistema, ki bo lahko sodeloval tudi pri dokapitalizaciji bank, se bo financiral tudi z upravljanjem svojih naložb, torej z zaseženim premoženjem in vsemi preostalimi zavarovanji bank, ki jih bodo te na sklad prenesle skupaj s slabimi terjatvami. Predlog ob tem omenja, da naj bi se terjatve ob prenosu vrednotile po "ceni, ki odraža realno dolgoročno ekonomsko vrednost". Ta bo določena v pogodbi med skladom in banko, ki pa bo dejansko povsem izgubila samostojnost pri sprejemanju poslovnih odločitev. Družba za upravljanje terjatev ji bo namreč lahko celo naložila, da s posojili dokapitalizira določeno podjetje, tako pridobljen lastniški delež pa nato prenese na sklad za sanacijo. Kdo bi v primeru napačnih in škodljivih odločitev nosil odgovornost, zakon ne predvideva. Da bo družba za upravljanje terjatev pomembni igralec v slovenskem gospodarstvu, pa kaže tudi predvidena rešitev, po kateri bi ta upravljala celo z deleži podjetij, ki so v lasti državne SID banke, četudi ta sanacije svojega portfelja ne bo deležna. Na ta način naj bi država "enotno pristopila k sanaciji gospodarstva". Zakon o prevzemih za čiščenje bančnih bilanc ne bo veljal.

Na sklad naj bi poleg že omenjenega prenašali tudi nestrateške družbe v lasti bank in njihove poslovne oddelke. Kako bi prenos poslovnih oddelkov bank na sklad za sanacijo pomagal k reševanju slabih terjatev, ni znano, je pa to še ena od rešitev, ki kaže na manjšo samostojnost vodstev bank, deležnih sanacije.

Družba za upravljanje terjatev bank bo očitno upravljala z deleži v številnih slovenskih podjetjih, kakšna načela bo pri tem zasledovala, kako bo na primer glasovala na skupščinah in ali se bo pri tem usklajevala z vodstvom Slovenskega državnega holdinga, pa ni jasno. Velja pa ob tem omeniti, da bo skupščino družbe za upravljanje terjatev predstavljala vlada. Ta bo imenovala tudi štiri člane njenega upravnega odbora, in sicer tri na predlog ministrstva za finance, le enega na predlog Banke Slovenije. Trije člani upravnega odbora bodo hkrati izvršni direktorji in te bodo iskali z razpisom. Ne bodo pa za člane upravnega odbora omenjene družbe, ki bo organizirana kot delniška družba, veljale omejitve glede višine plač, čeprav ta očitno ne bo vezana na njihovo uspešnost. ks