Da je to tako, je priznal direktor agencije g. Žiga B. Kotnik, ki je poskusil po tragični nesreči toplozračnega balona nad Barjem bliskovito urediti po njegovem pravno praznino z nekakšno "direktivo", s katero naj bi se celo strinjali prizadeti in se zavezali, da jo bodo spoštovali in ravnali v skladu z njo. Vse lepo in prav, če ne bi bilo vmes resnega priporočila organa za preiskovanje letalskih nesreč, ki je pri preiskavi nesreče na Barju ugotovil, da organizatorji panoramskih letov z baloni za svojo dejavnost nimajo ustreznih dovoljenj.

Ali so do sedaj celih 15 let in več baloni leteli v slovenskem zračnem prostoru brez pravne ureditve? Ne, že samo dejstvo, da se vpisujejo v register zrakoplovov, ki ga vodi Javna agencija za civilno letalstvo, in da jih pilotirajo usposobljeni piloti, ki imajo za svoje delo ustrezne licence, izdane od iste agencije, kaže na to, da predpise imamo, le spoštovati jih je treba. Če pa niso v skladu z idejami njenega direktorja, je to njegov problem, še posebej, ker je ena od pomembnih nalog agencije izdelati strokovne podlage za izdajo predpisov.

Kateri vzrok ali vzroki in okoliščine so pripeljali do tragične nesreče? Po prvih ugotovitvah vodje preiskovalnega organa je bil zelo verjetno glavni neposredni vzrok striženje močnega vetra tik nad zemljo. Vsaka taka nesreča se zgodi v okoliščinah, ki so z njo povezane in bolj ali manj odločilno vplivajo nanjo.

Po navedbah g. Kotnika je balon pilotirala oseba, ki ji je 26. junija prenehala veljati pilotska licenca. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko letov je ta oseba opravila od navedenega dne pa do 23. avgusta in ali je bila tej osebi izrečena prepoved opravljanja dela na podlagi 52. člena zakona o letalstvu. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, ali je v istem času g. Kotnik kdaj odredil nadzor dejavnosti podjetja, ki je organiziralo tragični let.

Priporočilo organa za preiskovanje nesreč je pri g. Kotniku naletelo na takojšen odziv in prepoved vseh letov - tudi brez potnikov - toplozračnih balonov. Ob tem ga pa ni nihče vprašal, kako je mogoče, da tega ni storil že prej, ko pa 68. člen zakona o letalstvu v 2. odstavku izrecno prepoveduje opravljati dejavnost v zračnem prometu - panoramske lete - brez ustreznega dovoljenja.

Direktor do nesreče ni poznal ali pa je ignoriral 77. člen zakona o letalstvu, ki v 2. odstavku dobesedno določa: "Za letalske dejavnosti posebne vrste, kot so na primer dela v zraku, vleka reklamnih sporočil, snemanja iz zraka, panoramski leti, se smiselno uporabljajo določbe 76. člena tega zakona, tudi če se taka dejavnost ne opravlja za plačilo. Za opravljanje teh dejavnosti mora izvajalec pridobiti posebno dovoljenje, ki ga izda agencija. Izpolnjevanje pogojev se presoja tudi v skladu s pogoji Skupnih letalskih predpisov." 76. člen določa organizacijske, finančne in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati fizična ali pravna oseba, ki želi dobiti spričevalo letalskega prevoznika, in ki se smiselno uporabljajo tudi pri izdaji spričeval in dovoljenj za posebne namene v skladu z že omenjenim 77. členom.

V preiskavi nesreče je bilo ugotovljeno, da ne samo prizadeti, ampak noben operater panoramskih letov s toplozračnim balonom nima potrebnega dovoljenja. Gre torej za sistemsko rešitev, ki je rezultat samovoljne razlage in uporabe veljavnih predpisov s strani direktorja Javne agencije za civilno letalstvo g. Žige B. Kotnika.

O ukrepih naj razmišljajo drugi.

Peter Marn, magister letalskega prava in zasebni pilot, Ljubljana