Kako se korporativna družbena odgovornost S&T izkazuje v odnosu do sodelavcev in partnerjev?
Družbena odgovornost se začne doma. Sistematično smo se začeli z njo ukvarjati pred skoraj petimi leti in prva stvar, ki smo jo naredili, je bila, da smo etična pravila v poslovnem okolju zapisali v poslovni etični kodeks.
Veliko smo naredili na področju usklajevanja delovnega in zasebnega življenja naših zaposlenih. Tako smo sprejeli kar nekaj ukrepov v okviru certifikata Družini prijazno podjetje. Ogromno smo naredili tudi na področju sistema razvoja zaposlenih ter praks vodenja, čemur stalno posvečamo veliko pozornost. Zavzemamo se za stalno kakovost storitev, kar redno presojamo tudi z ISO in drugimi standardi.
Ali sodelujete s partnerji, dobavitelji, kupci, ki so družbeno neodgovorni?
Danes je ocena, kdo je in kdo ni družbeno odgovoren, še zelo subjektivna. Vsakdo si ustvarja svoje mnenje o svoji in družbeni odgovornosti tistih, s katerimi v poslu sodeluje. Če želite vedeti, ali ima poslovni partner dobiček, pogledate njegovo bilanco in dobite ekspliciten odgovor. Z družbeno odgovornostjo še ni tako, vendar se tudi to spreminja in se bo spremenilo. Eno vse bolj pomembnih meril ob prevzemanju podjetij v ZDA je denimo "HRM indeks, s katerim potencialni investitorji ovrednotijo skrb za zaposlene v podjetju, v katerega želijo investirati. Vse bolj postaja jasno, da je za trajnostni razvoj podjetja njegova družbeno pozitivna vloga enostavno pogoj. Povečano občutljivost za to področje opažamo tudi med svojimi poslovnimi partnerji.
Kako se korporativna družbena odgovornost S&T kaže v odnosu do naravnega okolja in do lokalne skupnosti oziroma regije?
Že večkrat smo se znotraj podjetja organizirali in izvedli več akcij od čistilne akcije Očistimo Slovenijo, do eko regate, oblikovali smo program Zelena hiša, šli na več krvodajalskih akcij ... Sistematično pa smo se lotili akcije pod sloganom "Each One Teach One", v kateri prostovoljci iz vrst zaposlenih upokojence učijo funkcionalnih računalniških znanj. V dveh letih smo tako izobrazili že več kot šestdeset mentorjev računalništva iz vrst upokojencev, ki svoje znanje delijo naprej. Poleg tega kar nekaj zaposlenih, ki so na vodstvenih položajih, sodeluje v vlogi mentorja študentom ali mladim perspektivnim kadrom iz drugih podjetij.
Ali menite, da je družbena odgovornost podjetja hkrati tudi njegova konkurenčna prednost?
Definitivno. Mogoče se na prvi pogled ne zdi tako, vendar te stvari delujejo dolgoročno. Prepričani smo, da se bo v prihodnje tudi na sistemski ravni gledalo na to, s kakšnimi podjetji se sklepa posel. Nenazadnje je v lepem razmahu tudi socialno podjetništvo, na katerega prisegajo predvsem generacije, ki prihajajo. Danes družbeno odgovorno ravnanje predvsem krepi ugled podjetja ter pušča dober občutek pri vseh vpletenih, ki želijo prispevati k dobrobiti družbe, jutri bo tako ravnanje samoumevno.
Bi pritrdili Tatjani Fink, MBA, glavni direktorici skupine Trimo, da bo konkurenca sama izločila družbeno neodgovorna podjetja? Se bo po vašem mnenju to na dolgi rok zgodilo tudi v Sloveniji?
Ja, kot sem že dejala, družbena odgovornost je mogoče danes še pojmovana kot nekoliko eksotična, vendar bo v prihodnje to nuja. Svet je izredno kompleksen, družbenih in okoljskih problematik je vedno več, vlade jih ali nočejo ali ne znajo obvladovati, nekaj pa bo treba narediti. Generacije, ki so že tu, in te, ki prihajajo, bodo zagotovo razvile drugačne vrednote, ki se bodo izražale v drugačnih poslovnih pristopih. Takih, kjer maksimiranje dobička ne bo prvi cilj, temveč bo šele drugi, tretji. Zavest se spreminja in z njo se bodo spremenile tudi organizacije. Za družbeno neodgovorna podjetja ne bo prostora.
Ali je vlaganje v družbeno odgovorne dejavnosti res samo strošek?
Poslovati racionalno je ravno tako del družbene odgovornosti. Investirati denar tako, da je končni rezultat dodana vrednost za zaposlene, stranke ali druge deležnike, je del učinkovitega menedžmenta. Treba pa je poudariti, da za družbeno odgovorno ravnanje ni vedno potreben denar. Močna želja spremeniti stvari na bolje je glavno gonilo, da se stvari premaknejo. In če finančna sredstva niso takoj pri roki, je to idealna priložnost, da se uporabi inovativnostni potencial ljudi, o katerem je toliko govora v zadnjem času.
