Odgovor je na dlani. Priče smo odkriti eroziji političnih in socialnih pravic, zato najedanje temeljnih človekovih pravic ni več daleč. Napaka pa je še bolj očitna. Obrambne linije se postavljajo nekje v še varnem zaledju, namesto daleč spredaj, na bojišču samem. Ko gre za EU, bi se torej morale začeti pri sami obrambi njenega demokratičnega ustroja, ki pa ga članice vse bolj najedajo. Svež primer je romunski referendum o odstavitvi predsednika Traiana Basescuja, ki ga je slednji preživel zaradi prenizke, le 46-odstotne udeležbe, čeprav jo je podprlo kar 87,5 odstotka tistih, ki so prišli na volišča.
Basescu je kot predsedniški kandidat leta 2004 svojega tekmeca Adriana Nastaseja v neposrednem televizijskem soočanju presenetil z vprašanjem, ali ve, kaj je trenutno največje romunsko prekletstvo. "To, da morajo izbirati med dvema bivšima članoma komunistične partije," je sam odgovoril in nato zmagal z razliko pičlih 2,46 odstotka glasov. Bivši bukareški župan, ki se je ljubiteljem živali po svetu zameril z odstranjevanjem tamkajšnjih tisočev potepuških psov, je v po padcu komunizma parlamentarno ustrojeni državi nekoliko v nasprotju z ustavnimi pristojnostmi zgrabil prvo violino, spravil v težave lastno konservativno vlado in si s strani leve opozicije zaslužil leta 2007 prvi impeachment, ki pa je bil zaradi referendumske zakonodaje o absolutni večini glasov vnaprej obsojen na neuspeh. Prekletstvo, da Romuni spet niso imeli prave izbire, se je ponovilo na predsedniških volitvah 2009. Na teh se je pojavil za politični Zahod uničujoč video, a je Basescu, ki je na volilnem shodu leta 2004 grobo odrinil otroka, s polodstotno prednostjo ostal v predsedniški palači v stalnem prerivanju z lastno vlado in parlamentom, ki je privedlo do njenega dokončnega in majskega prihoda levičarskega socialdemokrata Viktorja Ponte na premierski položaj. V začetku junija v parlamentu izglasovana odstavitev Basescuja se je v EU zvečine prikazovala kot državni udar Ponta proti predsedniku, a je bil ta precej širši, saj sta impeachment podprli kar dve tretjini poslancev.
Victor Ponta je pravzaprav udar izvedel, ko je skupaj z odstavitvijo predsednika začel spreminjati referendumska pravila, da bi Basescujevo usodo dokončno zapečatil. To mu tudi po zaslugi pritiskov iz Bruslja in dokaj nekonsistentne odločitve ustavnega sodišča ni uspelo in bivši kapitan dolge plovbe, karierni komunist in sodelavec Securitate je prebrodil še en politični vihar. Romuni ob tem ne čutijo nobenega olajšanja, prav tako pa ga ne bi smela niti Evropska unija. Tako plagiatorski Ponta kot uzurpatorski Basescu sta gnili jabolki v evropski košarici, ki bi ju bilo treba odstraniti, preden začnejo gniti preostala. A za to je očitno že prepozno, saj smo podobnemu smrdljivemu razpadanju še mlade demokracije priče tudi na Madžarskem in ne nazadnje v Sloveniji. Predvsem po zaslugi erozije političnih in socialnih pravic, in zato res nismo daleč od tega, da nam bodo kratene še temeljne človekove.
