Silvan Saksida Batageljevo smrt obžaluje. "Prepričan sem, da je bilo ravnanje v primeru Batagelj pravilno in v skladu z medicinsko doktrino. Napravil sem vse, kar sem v danih okoliščinah lahko. In to brez vsakršnega odlašanja. Zato tudi menim, da ni podlage za vložitev obtožnice," je povedal direktor šempetrske bolnišnice in dodal, da obtožnice ne more natančneje komentirati, ker z njo še ni seznanjen.
Pokojnikova žena Venčka Batagelj pripoveduje, da je njen mož tistega usodnega dne začutil bolečine v prsnem košu. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico v Šempetru pri Gorici. Dobre pol ure po sprejemu (sprejel naj bi ga Andrej Bartolič, glavni dežurni pa je bil Silvan Saksida) so ga odpeljali na preiskavo EKG in pozneje dvakrat na rentgen. Polne tri ure naj bi na hodniku v invalidskem vozičku čakal na obravnavo pri zdravniku.
Po smrti je Batageljeva od bolnišnice zahtevala dokumentacijo v zvezi z moževo obravnavo in zdravljenjem tistega dne. Poslala jo je sodnemu izvedencu medicinske stroke, ki je menil, da bi ob sicer tvegani operaciji imel pokojnik 85 odstotkov možnosti za preživetje, če bi ga pravilno obravnavali. V oceni strokovne komisije šempetrske bolnišnice so takrat zapisali, da je bila obravnava pacienta prepočasna. Bolnišnica je družini Batagelj sicer ponudila odškodnino, ki pa jo je ta bila pripravljena sprejeti pod pogojem, da se dežurni zdravnik javno opraviči in prizna napako. Ker tega niso dočakali, so leta 2007 na državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo zoper Saksido in Bartoliča.
