Swoboda, ki je bil pred dnevi tudi na obisku v naši državi in se pogovarjal s predstavniki Socialnih demokratov in Pozitivne Slovenije, opozarja, da se je zadnje mesece tako kot v Romuniji in Bolgariji tudi v Sloveniji razpasla navada sprejemanja zakonov po hitrem postopku.
Tudi v Sloveniji so namreč vlade različnih političnih združb v zadnjih letih znatno uporabljale nujne zakonodajne postopke. Ta praksa se pogosto uporablja, da bi opoziciji preprečili predstavitev idej v ključnih trenutkih.
V komentarju zadnjih sklepov evropske komisije je Swoboda dejal: "Vse članice EU morajo spoštovati demokratična načela. Zlorabo nujnih zakonodajnih postopkov, ko ne gre za nujne razmere, je treba preprečiti. Evropska komisija ima pomembno vlogo pri nadzoru tega, ali je ta praksa zlorabljena v članicah EU. V Sloveniji ne vladajo izredne razmere in zato ni potrebe, da bi preskakovali parlamentarno demokratično proceduro, zadnje čase pa je opazen alarmanten porast uporabe nujnih zakonodajnih postopkov."
Daleč od Schengna
Romunija in Bolgarija po več kot petih letih članstva v EU še vedno potrebujeta poseben nadzor, se je glasila včerajšnja ocena evropske komisije, ki je obe državi ostro opozorila, da še nista storili dovolj za reformo pravosodja ter v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Oceno Romunije so precej poslabšali sporni postopek odstavljanja predsednika države Trajana Basescuja pa tudi pritiski na ustavno sodišče in odstavljanje sodnikov.
"Nedavni dogodki v Bukarešti so spodkopali naše zaupanje in so velik razlog za skrb," je poudaril predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso ter ponovno pozval k zagotovitvi delovanja pravne države in neodvisnosti sodstva.
"Politiki ne smejo ustrahovati sodnikov ali jih napadati, če sprejemajo odločitve, ki jim niso všeč," je poudaril.
Romunski premier Victor Ponta se je pred dnevi po srečanju z Barrosom pisno zavezal, da bo izpolnil enajst zahtev Bruslja za zagotovitev demokratičnega delovanja države, vključno z razveljavitvijo izrednih odlokov, a to očitno ni omililo stališč evropske komisije, ki bo bo uresničevanje teh zavez pozorno spremljala in konec leta v posebnem poročilu ocenila, ali so bile izpolnjene. Medtem ko je komisija doslej objavljala vmesna poročila o Bolgariji in Romuniji februarja ter letna poročila julija, bo naslednje poročilo za Bolgarijo objavila šele konec prihodnjega leta. Slabi oceni stanja v Romuniji in Bolgariji sprožata očitke, da je bil vstop držav v EU leta 2007 napaka, kar pa so v komisiji ostro zavrnili.
Negativni oceni dajeta državama tudi malo upanja na skorajšnji vstop v schengenski prostor. Za Nizozemsko, ki edina še nasprotuje temu koraku, je namreč pozitivno poročilo pogoj za spremembo stališča. Gre za redna letna poročila v sklopu mehanizma za preverjanje Romunije in Bolgarije, ki je bil prvič in doslej edinkrat vzpostavljen ob vstopu teh držav v EU leta 2007 zaradi pomislekov drugih držav v Uniji glede njune pripravljenosti na članstvo.
