Na tekmi za tretje mesto je ekipa selektorja Slavka Iveziča premagala Švedsko s 36:34 (32:32, 27:27, 16:13) in ponovila bron z zadnjega EP 2010 na Slovaškem, hkrati pa je Ivezič zbirki petih kolajn z velikih tekmovanj (dve na SP, tri na EP) dodal še šesto.

Na tekmi za bron ste se maščevali Švedom za poraz v drugem delu (19:21).

Čestitke fantom, ki so dokazali, da smo še vedno del evropske špice. Uvrstitev med osem je bila osnovni cilj, napredovanje med štiri velik uspeh, kolajna pika na i. Upravičeno smo lahko ponosni na to generacijo. Proti Švedom smo imeli vzpone in padce v igri, delali vrhunske in začetniške poteze, a zdržali do konca.

Slovenija je na EP najprej premagala Francijo (30:23) in Nemčijo (31:25), na zadnji in nepomembni tekmi v skupini pa klonila proti Srbiji (26:29).

Odkar sem selektor mladinske reprezentance, pred tem Francozov na velikih tekmovanjih še nismo premagali. V zadnjem delu priprav smo večino časa namenili prav uvodni tekmi s Francijo, fantje pa so pokazali dobro igro. Proti Nemcem je bil izid ob polčasu izenačen, a v pogovoru v garderobi so igralci dojeli, da imajo lepo priložnost, da si že pred zadnjo tekmo v skupini zagotovijo napredovanje med osem v Evropi. V drugem delu so bolje zaigrali tudi v obrambi na čelu z Zaponškom, ki je zbral kar 22 obramb. Tekma s Srbi ni odločala o ničemer, a smo se dogovorili, da jo bomo dobili, toda ostali praznih rok. To se je dogajalo tudi na prejšnjih prvenstvih in upal sem, da so se fantje česa naučili. Zaradi poraza in premajhne motivacije igralcev sm bil razočaran in jezen, a dobro, da so se slabosti pokazale prav na nepomembni tekmi.

Po porazu proti Švedom (19:21) na uvodni tekmi drugega dela je Slovenija le strla odpor Švice (29:27) in šla v polfinale.

Proti Švedom smo bili prehitri v zaključkih napadov, v prvem polčasu neodločni v obrambi, občasno je bilo preveč neodgovornosti... Žal so fantje še premalo verjeli, da lahko po visokem zaostanku še ulovimo Švede. Vseeno se je to tik pred koncem zgodilo, saj smo se približali na gol, a smo zaradi neodgovorne poteze (ob posesti žoge nespameten prekršek za izključitev, op.p.) izgubili možnost za točko. Za Švicarje so mnogi menili, da so manj kakovostni, a so že v skupini premagali in izločili svetovne prvake Dance. Proti Švicarjem smo visoko vodili in tudi visoko zaostajali, tudi z malce sreče pa smo se zasluženo uvrstili v polfinale.

A v polfinalu so se Hrvati izkazali za premočnega nasprotnika (30:23).

Moram priznati, da so bili enostavno boljši. Obramba kot naš najmočnejši adut je bila slaba in ker se fantje niso držali dogovorov, je to vplivalo tudi na oba vratarja, ki sta zbrala le šest obramb. Na nasprotni strani jih je imel Ivić kar šestnajst, čeprav precej na račun naših slabih strelov. Poznala se je odsotnost poškodovanih levičarjev Cehteta in Hrastnika, predvsem v napadu pa smo zato morali spremeniti koncept igre. A na žalost z njim nismo uspeli presenetiti in ogroziti Hrvatov.