Darko Đurič se je rodil brez obeh nog in leve roke. Kljub temu se je vse življenje ukvarjal s športom; z otroki je na igrišču igral nogomet in košarko, splaval pa je pri desetih letih, ko je na počitnicah v Pacugu skakal v vodo in je njegov spremljevalec pogledal stran, "in da se nisem utopil, sem začel plavati", je povedal. V 5. razredu osnovne šole je sicer začel malo bolj resno plavati, a odnehal, ker ni našel prave tehnike.
V prvem letniku srednje šole so ga usmerili v sedečo odbojko, a ni bil najbolj uspešen in je odnehal. Potem so ga povabili, da bi začel plavati: za začetek je na državnem prvenstvu plavalcev invalidov odplaval soliden čas in tako je začel v tretjem letniku trenirati pri plavalnem klubu Gorenjska banka Radovljica, kjer so mu ponudili možnost resnega treninga, trikrat na teden. Dve leti kasneje, leta 2009, je nastopil na prvih velikih tekmah: na evropskem prvenstvu za invalide v dolgih bazenih in kasneje še na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Riu de Janeiru.
Cilj: vidna uvrstitev na paraolimpijskih igrah
"Plavati sem začel z željo, da bom dosegel kolajne na velikih tekmah. Na teh tekmah pa sem videl, da plavanje za invalide ni hec in da je treba trdo delati," je povedal.
Na svetovnem prvenstvu 2010 v Eindhovenu je dosegel normo za uvrstitev na paraolimpijske igre v Londonu, a z rezultati ni bil zadovoljen. "Zamislil sem se in se odločil, da moram začeti delati bolj resno, če želim doseči vidno uvrstitev na paraolimpijskih igrah, kar je bil moj cilj že od začetka," je povedal. Zato se je ob začetku študija preselil iz Gorenjske v Ljubljano in začel trenirati pod strokovnim vodstvom dr. Bora Štrumblja. Uspeh je bil hitro viden, saj je na evropskem prvenstvu v plavanju za invalide v Berlinu leta 2011 v disciplini 50 m delfin s časom 45,99 osvojil drugo mesto. Odličen je bil tudi v drugih treh disciplinah, 50, 100 in 200 m prosto.
Letos, pred Londonom, je še bolj zagrabil, je povedal. V bazenu trenira uro in pol sedemkrat na teden, fitnes pa je zaradi prevelike obremenitve rame opustil. Marca je na prvenstvu v Franciji dosegel odličen rezultat: 50 m prosto je odplaval v času 42,49, kar je četrti čas na svetu v letošnji sezoni. "Videl sem, da sem blizu najboljšim," je povedal. Nastop na paraolimpijadi v Londonu ima že zagotovljen, saj je med desetimi najboljšimi plavalci na svetu v svoji skupini (S4).
Drugačnost sprejema kot izziv
Darko Đurić študira na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Pravi, da ni tak asket kot Peter Mankoč, saj se je treba v življenju tudi zabavati. "Ko se dela, se dela, ko pa je čas za zabavo, pa se zabava." Svojo drugačnost dojema kot izziv. "Okolica mi nikoli ni dala vedeti, da sem drugačen in so me sprejeli takega, kot sem. Domači in prijatelji me spodbujajo pri doseganju mojih ciljev," je povedal. "Tak sem se rodil in ne poznam drugega načina življenja." Hodi s pomočjo protez in ga hoja nekoliko utruja, tudi stopnic ravno ne obožuje. A se je naučil samostojnega življenja in ne potrebuje pomoči - še zlasti zdaj, ko ima posebej prilagojen avto. "Ko bom še finančno neodvisen, pa bom res lahko rekel, da sem neodvisen," se nasmehne.
