Med pljučnimi boleznimi so najbolj razširjene astma, kadilska okvara pljuč KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen), veliko bolnikov s KOPB zboli še za rakom pljuč.

Astme ne pozdravimo, ampak zazdravimo

Astma je tudi najpogostejša otroška bolezen, saj jo ima kar petina otrok, je povedal prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., iz Bolnišnice Golnik. Otroke je treba pazljivo opazovati. Če se slabše gibljejo ali imajo odpor do telesne dejavnosti, je treba posumiti na astmo. Za astmo lahko zbolijo tudi odrasli. Začetni znaki pri njih so lahko bolj jasni in jih k zdravniku pripelje hud kašelj ali pa zabrisani in se bolezen kaže s kašljem ponoči ter upadom telesne zmogljivosti. Prim. dr. Nadja Triller, dr. med., predsednica Združenja pulmologov Slovenije, pripominja, da astma pri odraslih le redko nastane popolnoma na novo in da bolnik, ko ga natančno izprašajo, običajno pove, da je že v otroštvu veliko kašljal, imel pogoste bronhitise in podobne težave, za katerimi se je že skrivala astma, a je niso odkrili, v odraslosti pa ta bolezen ob kakšnem dogodku izbruhne v jasnejši obliki.

"Polovica bolnikov ne ve, da ima astmo, čuti pa njene posledice, saj ima okrnjeno kakovost življenja," opozarja Šuškovič. Šele ko mu pomagajo z zdravili, se tak človek zave, da je bil bolan. Večina bolnikov z astmo, ki so pravilno zdravljeni, živi precej normalno življenje. Pravilno zdravljeni pomeni tudi, da morajo redno jemati vzdrževalni odmerek zdravila, čeprav nimajo težav - kar pa bolniki pogosto opustijo, saj mislijo, da so bolezen pozdravili. "A astme ne pozdravimo, pač pa zazdravimo," opozarja Šuškovič. Astmo ima pri nas 16 odstotkov odraslih, pojavnost bolezni pa narašča.

Za KOPB zboli petina kadilcev

Manj natančne podatke o razširjenosti bolezni imamo za KOPB. Raziskava v Prekmurju je pokazala, da ima to bolezen pet odstotkov odraslih, pri čemer pojavnost bolezni narašča s starostjo.

KOPB je zelo huda bolezen, ki po več letih kajenja prizadene dva od desetih kadilcev. Kaže se kot kadilski bronhitis in pljučni emfemizem, ko se zaradi hudega kroničnega kašlja uničujejo pljučni mešički. Kašelj bolniki jemljejo predvsem kot posledico kajenja in se ne zavedajo, da se lahko za njim skriva KOPB, opozarja Šuškovič. Znak te bolezni je tudi upad telesnih zmogljivosti, ki pa ga prav tako pripišejo staranju in izgubi telesne kondicije.

"Začetki bolezni so res skriti, a če bi ljudje vedeli, da je kajenje zelo velik dejavnik tveganja za KOPB, bi te znake jemali bolj resno," je prepričan zdravnik. Večino bolnikov tako odkrijejo, ko je bolezen napredovala in so bolniki pretežno že invalidi ter potrebujejo trajno zdravljenje s kisikom na domu. "Zgodnja diagnostika KOPB pri nas še nikakor ni zaživela," ugotavlja Šuškovič.

Raka pljuč odkrijejo prepozno

Šepa tudi zgodnja diagnostika raka pljuč, saj kar polovico od 1200 bolnikov s tem rakom, kolikor jih diagnosticirajo vsako leto, odkrijejo v fazi, ko ima bolezen že metastaze in je manj ozdravljiva. "Le 15 odstotkov bolnikov odkrijemo v fazi bolezni, ko jih še lahko operirajo," opozarja Nadja Triller.

Eden glavnih vzrokov za nastanek pljučnih obolenj je kajenje. Kot pri drugih kroničnih obolenjih lahko največ naredimo s tem, da jih preprečimo, je povedal izr. prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., direktor Bolnišnice Golnik. "Preventivne dejavnosti pa delujejo dolgoročno; tako nam je v zadnjih 50 letih uspelo za polovico zmanjšati pogostost kajenja, čeprav je to še vedno najpogostejši vzrok nastanka pljučnih bolezni. Zato ne smemo nehati opozarjati zdravih ljudi, kaj se lahko zgodi, če bodo nezdrave dejavnosti začeli ali nadaljevali," je pojasnil smisel preventivnih dejavnosti, kot so jih zastavili tudi pulmologi.