Za Slovenijo, katere rast je pogojena z uspehom izvoza in konkurence na svetovnem trgu, so cene tista zadnja meja, ki jo je treba zelo kritično poznati, preučiti in biti zelo sistematičen pri spremljanju trendov in pritiskov, zato da potem, ko si že vložil v produkt, ki ga ustvarja strokovna delovna sila, ne zavoziš podjetja oziroma izdelka, ki ga imaš na trgu," poudarja dr. Lidija Polutnik, profesorica ekonomije in predstojnica oddelka za ekonomijo na Babson College v ZDA.

Z njo smo se pogovarjali pred današnjo mednarodno znanstveno konferenco Dinamično podjetništvo za rast gospodarstva - Spodbujanje trajnostne rasti za blagostanje in nova delovna mesta, ki poteka na Doba fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije Maribor.

Ali je rešitev v ohranjanju konkurenčne cene morebiti tudi v dobrih odnosih z deležniki, torej tako z dobavitelji kot tudi uporabniki?

Odnos je pomemben, ni pa dovolj. Na razvitih trgih ljudje govorijo predvsem o ponudbi storitev in izdelkov, ki so hkrati rešitev za uporabnika. To seveda pomeni, da moraš zelo dobro poznati porabnikove potrebe, šele tedaj lahko za izdelek ali storitev postaviš višjo ceno. Visoko inovativna podjetja so to sposobna početi, hkrati pa skrbijo tudi za neke vrste izobraževanje svojih uporabnikov, saj jih seznanjajo s tem, kar jim lahko izboljšuje kakovost življenja.

Kaj pa pritiski hitro razvijajoče se Kitajske? Zdi se, da se Evropa ne zaveda dovolj njene dejanske moči.

Res je tako! Kitajska in tudi Indija sta izjemno velika trga z izjemnim potencialom rasti. Veliko delam v Italiji, kjer tako Indijci kot Kitajci na veliko kupujejo italijanska podjetja in se tudi uspešno kosajo z italijanskimi podjetji, ki proizvajajo luksuzne izdelke. Slovenski trg je zelo majhen. Treba je še bolj trdo delati, če želimo biti konkurenčni podjetjem, ki so bistveno večja in bolj disciplinirana od naših.

Že če pogledamo samo na slovensko konkurenčnost v globalnem merilu, je Slovenija globoko nazadovala na področju fleksibilnosti trga dela, sposobnosti pridobivanja denarja ter vlaganj v razvoj. To je za Slovenijo slabost, a hkrati tudi velik izziv in priložnost, saj imamo zelo dobro usposobljeno delovno silo.

Slovenija se je v letu 2011 po globalnem indeksu kreativnosti, ki ga sestavljajo tehnologija, talent in tolerantnost, torej trije T, med 82 državami uvrstila na 22. mesto. Po tehnologiji je uvrščena na 23. mesto, po talentu na 10. in po tolerantnosti na 51. mesto. V kolikšni meri vpliva tolerantnost na gospodarsko uspešnost?

Seveda nizka raven tolerantnosti vpliva tudi na gospodarstvo. V Sloveniji dela veliko ljudi iz republik nekdanje Jugoslavije, ki ne dobijo delovnih dovoljenj in se ne morejo integrirati v slovensko družbo in postati cenjeni del družbe. Poleg tega se Slovenija bori z negativnim demografskim trendom. Prav tako se mi zdi, da so podjetja še vedno vodena preveč hierarhično. Bolj tolerantno vodstvo in podjetje z bolj plosko ureditvijo sta bolj sposobni prepoznavati lasten potencial na vseh ravneh in se lažje prilagajati zahtevam trga.

Dr. Lidija Polutnik bo imela v popoldanskem delu konference tudi delavnico na temo postavljanja cen za strateško in taktično odločanje na svetovnih trgih (Pricing for Strategic and Tactical Decision Making in Global Markets ), njen kolega dr. Allan R. Cohen pa delavnico z naslovom Vplivati na vplivneže, ki jih ne moreš nadzorovati (Influencing People You Can't Control).

Konferenco sestavljajo štirje tematski sklopi: Možnosti in spodbude za rast hitro rastočih podjetij, Značilnosti dinamičnih podjetnikov in podjetij, Znanja in kompetence, potrebna za dinamično rast podjetij, ter Trajnostna rast in nova delovna mesta. Popoldanski del bo obarvan s socialnim podjetništvom.

Za gazele bodo najverjetneje zanimivi tudi prispevki mag. Violete Bulc, ki je prepričana, da je množično inoviranje ključ do trajnostne uspešne in zadovoljne organizacije, dr. Anite Maček in dr. Viljema Pšeničnyja na temo Internacionalizacija poslovanja kot dejavnik rasti dinamičnih podjetij, o vključenosti slovenskih gazel v izvoz je prispevek pripravil mag. Riko Novak, spoznali pa bomo tudi hrvaške gazele in njihove prakse s poudarkom na spodbujanju trajnostne rasti.

Mednarodno konferenco bo sklenila okrogla miza z naslovom Družbena odgovornost in financiranje hitre rasti, na kateri bodo razpravljali Matjaž Čadež, predsednik Sveta gazel, Rudi Bric, soustanovitelj Hermes Softlaba in slovenski ter evropski podjetnik leta 1993, dr. Mirko Mušič, svetovalec z izkušnjami na mednarodnih trgih, mag. Maja Vidovič Tomanič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada, in Saša Keleman iz SID banke.

Konferenco DOBA Fakultete spremljate tudi na http://gazela.dnevnik.si