Poleg tega, da je v zadnjem času propadlo več večjih lesnopredelovalnih podjetij (na primer Novoles in Javor), se je število delovnih mest v lesnopredelovalni industriji s konca osemdesetih let prejšnjega stoletja znižalo s 37.000 na približno 13.000, dodana vrednost na zaposlenega se je močno znižala, slovenski proizvodi izgubljajo konkurenčnost v globalnem okolju, velik delež posekanega lesa pa se izvaža kot hlodovina.
Akcijski načrt lesnopredelovalno industrijo ponovno umešča med perspektivne panoge. Na podlagi dobrih praks iz tujine je znano, da bi se ob ustrezno urejeni gozdno-lesni verigi vrednost kubičnega metra lesa od gozda do prodanega končnega izdelka lahko povečala tudi za stokrat, in sicer če bi les uporabljali za visoke tehnologije. V dobro urejenih gozdno-lesnih sektorjih razvitejših držav se iz vsakih sto kubičnih metrov predelanega lesa ustvari eno delovno mesto. V Sloveniji sicer še vedno obstajajo vsi členi verige: gospodarjenje z gozdovi, primarna predelava, polizdelki in končni izdelki. Toda izkoriščenost členov ni optimalna, posamezni členi pa med seboj niso povezani, je izpostavljeno v osnutku akcijskega načrta.
Zato bo eden od ključnih ukrepov akcijskega načrta oblikovanje strateškega sveta gozd-les, ki bo združeval vse člene v vrednostni verigi. Veliko pozornosti bo namenjene promociji lesa in lesenih izdelkov doma in v tujini, na podlagi lani sprejete uredbe o zelenem javnem naročanju pa se bo postopoma vključevalo večji delež lesa pri gradnji določenih stavb. Raziskovalno-razvojne institucije na številnih področjih (gozdarstva, lesarstva, gradbeništva, arhitekture, kemične in farmacevtske industrije...), ki bi bile pripravljene vlagati v raziskave in nove tehnologije visokotehnološke izrabe lesa kot surovine, se bodo povezovale. Akcijski načrt predvideva tudi ustanovitev projektne organizacije, ki bi skrbela za povečanje konkurenčnosti.
Poleg oblikovanja širšega trga za izdelke iz lesnoproizvodne verige je cilj akcijskega načrta povečati posek lesa na sedem milijonov kubičnih metrov do leta 2020. Za primerjavo, po zadnjih podatkih so v Sloveniji v letu 2010 posekali 3,4 milijona kubičnih metrov lesa, medtem ko bi ga lahko posekali 5,4 milijona kubičnih metrov (v Sloveniji vsako leto priraste več kot devet milijonov kubičnih metrov lesa). Posek naj bi se povečal predvsem v zasebnih gozdovih, ki obsegajo tri četrtine vseh slovenskih gozdov. Pri tem naj bi se lastniki gozdov združevali za skupno gospodarjenje in nastop na trgu.
Količina predelave okroglega lesa naj bi se z 1,7 milijona kubičnih metrov neto na leto do leta 2020 povečala na 3,3 milijona kubičnih metrov. Eden od ciljev do leta 2020 pa je, da bi se število zaposlenih v lesnopredelovalni industriji povečalo za približno 10.000, na 22.000. Proizvodnja primarne energije iz lesne biomase pa naj bi se do leta 2020 povečala za 30 odstotkov.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
