Newyorški župan Michael Bloomberg pa želi še korak dlje. Če bo njegova kampanja za prepoved kajenja v parkih, na plažah in celo na Times Squareu med meščani uspešna, so njegove "sanje za prihodnost" tudi nekadilska stanovanja. Zakonodaja, ki jo predlaga, sicer ne bi izrecno prepovedoval kajenje v stanovanjskih stavbah, bi pa zahtevala, da vsaka stanovanjska skupnost sprejme pravilnik, v katerem se opredeli, kje je kajenje v njihovi stavbi dovoljeno oz. prepovedano, poroča tiskovna agencija AP.
Pravilnik bi zajemal tako skupne kot zasebne prostore, od veže, dvorišča in pralnice do balkonov in notranjosti stanovanj. V večjih ameriških mestih lahko namreč notranji pravilniki stanovanjskih stavb vsebujejo takšna in drugačna določila, obveznosti in prepovedi za svoje stanovalce. Na podlagi protikadilskega pravilnika določene stanovanjske stavbe bi se tako tudi kupci stanovanj lahko bolj informirano odločali o tem, v kakšni skupnosti bodo živeli – v takšni, ki dovoljuje kajenje, ali v takšni, ki ga prepoveduje.
Praktična posledica takšnega zakona bo, da bo stavb, kjer bo kajenje dovoljeno, v New Yorku vse manj oziroma, da jih čez čas več ne bo. Bloombeerg pravi, da v stanovanjih kadi le še okoli deset odstotkov prebivalcev New Yorka, ki s tem škodijo sosedom, ker se dim širi skozi ventilacijo, razpoke in celo električno napeljavo.
Bloomberg je zakon mestnemu svetu predlagal zaradi številnih pritožb ljudi, ki jih moti kajenje na balkonih, strehah, pred stavbami in v stanovanjih. Zahteva za opredelitev zgradbe kot kadilske ali nekadilske je podobna nekaterim drugim, ki so že v veljavi. Lastniki morajo namreč novim najemnikom na primer razkriti, ali so bile v stavbi kdaj stenice in ali barva na stenah vsebuje svinec.
