Te so eden od velikih neizkoriščenih potencialov Slovenije. Ob tem se spomnim misli ameriškega zgodovinarja Willa Duranta, da so skozi vso zgodovino civilizacije ženske imele odločilno nalogo: civilizirati moške!

Nisem Rominja in ne strokovnjak. Toda s kolegi z ameriškega veleposlaništva sem posvetil nekaj časa obiskom nekaterih romskih skupnosti v Sloveniji. Videl sem, kako živijo, in se pogovarjal s tamkajšnjimi ljudmi. Tudi sam imam hčerko in mislim, da je strašno že, če si samo predstavljamo, da kot deklica odraščaš v pogojih, v kakršnih odraščajo romski otroci. Zaradi tega želi ameriško veleposlaništvo izboljšati seznanjenost z življenjem Rominj in zaradi tega letos svoje aktivnosti posveča njim.

Romske skupnosti morajo prenašati revščino, nasilje, brezposelnost, pomanjkljivo zdravstveno oskrbo in diskriminacijo. Poleg tega morajo Rominje skrbeti za gospodinjstvo in svoje otroke, kot to počnejo številne ženske. Pogosto rodijo otroke zelo zgodaj, še preden si lahko sploh pridobijo kakršnokoli izobrazbo. Kot se dogaja pri ženskah povsod, jim njihove skupnosti - tako romske skupnosti kot zunanje - pogosto ne pustijo do besede. Njihova bremena so težka in njihove možnosti so omejene.

Težko se je soočiti z diskriminacijo, ker si Rom, a predstavljajte si dvojno diskriminacijo, do katere pride, če si obenem pripadnik romske skupnosti in ženska. Morda je ravno izkušnja Rominj izvor za romski rek: "Pokopljite me stoječega - celo življenje sem bil na kolenih."

Toda ženska, ki je vse življenje na kolenih, še vedno ve: ko ji dovolijo vstati, gredo stvari na bolje - za vse. Obstaja na primer neposredna zveza med tem, kako izobražena je ženska, in tem, kako zdrava sta ona in njena družina. Izobrazba ženski tudi pomaga, da ubeži revščini: z vsakim dodatnim letom, ko deklica obiskuje šolo, poveča svoj življenjski prihodek za 15 odstotkov. V Indiji vasi, ki jih vodijo ženske, več vlagajo v pitno vodo in infrastrukturo ter imajo višji delež cepljenih otrok, manjše so razlike med številom dečkov in deklic, ki hodijo v šolo, in manj je korupcije. Kadar ženske volijo, so na pomembnem položaju in sodelujejo v politiki, pomagajo ostalim ženskam. Jana Rošer iz Sveta romske skupnosti je odličen primer za to, je nekdo, ki predstavlja velik korak naprej, saj se osredotoča na položaj Rominj.

Ženske pa pomagajo tudi moškim. Številne raziskave kažejo, da miroljubne, uspešne, stabilne države niso tiste, ki ustvarjajo večjo enakopravnost spolov, temveč da izboljšanje položaja žensk državo naredi miroljubno, uspešno in stabilno. Ko ženske na vojnih območjih prispevajo k ustvarjanju miru, je mir trajen. Ko ženske sodelujejo pri pogajanjih, so spremembe trajne. Ženske odpirajo vprašanja, ki družbi pomagajo k spravi in obnovi. Temu smo bili priča v nemirnih deželah, kot so Sudan, Kongo, Uganda, Afganistan in Severna Irska. Ženske pogosto govorijo v imenu marginaliziranih skupin in se organizirajo s preseganjem kulturnih in etničnih delitev. Ko to počnejo, več ljudi pride do besede, rezultat pa sta stabilnost in mir.

Predstavljajte si, da se Rominje organizirajo in presegajo velike etnične delitve, s katerimi se sooča njihova skupnost. Predstavljajte si njihov glas kot del dialoga.

Krepitev moči žensk ni le prava in plemenita stvar, ki jo je treba omogočiti, ampak tudi modra. Ko napredujejo ženske, napredujejo države. Ko napredujejo Rominje, napredujejo Romi kot ljudstvo. In napreduje Slovenija. Ameriško veleposlaništvo je ponosno, da je del tega procesa, zato podpiramo romske organizacije in Romom omogočamo izmenjalne programe v ZDA.

Za slovenske Rome si vsi želimo mir, stabilnost in integracijo. In morda je čas, da razmislimo, kakšno vlogo lahko pri njihovem napredku odigrajo Rominje. To lahko storijo. Težave v romski skupnosti potrebujejo ženske z njihovimi talenti, izkušnjami in vodstvenimi zmožnostmi. In njihov glas.

Danes, ko namenjamo posebno pozornost romski kulturi in dediščini, naj počastim Rominje. So navdih za vse nas na ameriškem veleposlaništvu.

Joseph A. Mussomeli je veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji.