"To bi pomenilo, da bi imeli letos za desetino manj denarja, kot smo ga imeli na voljo lani. Takšnega zneska ne moremo preboleti in tudi ne privarčevati, ne da bi se poznalo pri pacientih, pri finančnem stanju bolnišnice, pri plačilni solventnosti in pri investicijah. Že januarja smo oklestili stroške, kjer se je še dalo, zdaj smo pripravili še spremembe na področju neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki pa pri zaposlenih niso bile pozitivno sprejete", je dejal direktor splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc.

Denarja za medicinsko opremo desetkrat premalo

Bolnišnica je imela lani 90,882.557 evrov prihodkov in 297.648 evrov izgube. Ker je poslovala v zaostrenih finančnih razmerah, je svet zavoda bolnišnice poslovne rezultate ocenil kot dobre. Eden od vzrokov za izgubo so bili tudi programi, ki so jih presegli, vendar jim jih ZZZS ni plačala. Ta znesek je znašal kar 724.140 evrov, poleg tega so izgubili še 444.333 evrov za tiste programe, ki jim jih ni uspelo v celoti uresničiti. Gre za neakutno obravnavo, nekatere specialistično ambulantne programe in radiološki program.

Ferjanc je dejal, da se v bolnišnici zelo veliko pogovarjajo, kje bi letos sploh še lahko zategnili pas, saj razmere niso tako enostavne, kot so morda videti od zunaj. Zaradi kolektivne pogodbe plač ne bodo zmanjševali, prav tako ne bodo krčili negovalnega osebja, ker bi s tem tiste, ki bi ostali, tako zelo obremenili, da bi se to zagotovo poznalo na slabšem odnosu do pacientov. Pri nabavi nove medicinske opreme so bili že lani zelo varčni, saj so zanjo namenili komaj poldrugi milijon evrov, medtem ko je bilo potreb in želja na posameznih oddelkih za 10 milijonov. Za letos so imeli v načrtu, da bi za medicinsko opremo namenili milijon evrov, vendar je direktor Ferjanc že zdaj opozoril, da bo ta znesek precej manjši, če bo prišlo do napovedanih varčevalnih ukrepov.

Strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar je ob takšnih razmerah zelo zaskrbljen, kaj bo z dolgoročnim strokovnim razvojem bolnišnice. Kot je povedal, se močno boji, da bodo začeli "capljati" za razvojem medicine.

Za dermatologe ukinjena pripravljenost na domu

Kljub vsemu paciente pomirja, da bodo njihovi zdravniki ne glede na finančne stanje tisto delo, ki ga bodo opravili, opravili enako kakovostno. Manj pa bo seveda operacij in tudi čakalne dobe, ki so jih lani močno skrajšali, se bodo znova podaljšale.

Slabe volje pa ne bodo samo pacienti, temveč tudi zdravniki, ki bodo prav tako morali prispevati svoj delež pri varčevanju. Kot smo že uvodoma zapisali, je vodstvo bolnišnice pripravilo spremembe v neprekinjenem zdravstvenem varstvu. Delo v celjski bolnišnici je zdaj organizirano v treh oblikah, in sicer v izmensko delo, dežurstva in pripravljenosti na domu. Izmensko delo se bo zdaj spremenilo tako, da bo po 23. uri nastopilo dežurstvo. Za zdravnike to pomeni, da bodo morali opraviti enako delo za manjše plačilo.

Ukinili bodo tudi pripravljenost na domu za področje dermatologije. Zdravniki nad temi spremembami seveda niso navdušeni, vodstvo pa je že izračunalo, da bi na tak način na leto privarčevalo od 400.000 do 500.000 evrov. "Gre pa seveda za področje, ki je iskreno povedano eno najbolj občutljivih. Če bo delo ponoči, ob koncih tedna in praznikih slabše nagrajeno, bo to problem. Ugriznili smo v jabolko, kako kislo bo, pa bomo videli v prihodnosti", je povedal Vindišar.