Ker se je seznam za vselitev hitro krajšal, so morali Študentski domovi v Ljubljani decembra objaviti še dodaten razpis za sprejem 2000 študentov, a so do konca januarja prejeli le 254 prošenj. Od tega se je 113 študentov že vselilo, 86 jih čaka na napotitev, 29 vlog pa je še v postopku reševanja. Poleg tega v ljubljanskih študentskih domovih biva 511 tujih študentov, v tem mesecu pa pričakujejo še 50 novih tujcev.

Mnogi se premislijo

Čeprav cenzus ostaja relativno visok, je zanimanje za bivanje v javnih študentskih domovih vsako leto manjše. Na zavodu menijo, da število prispelih vlog v zadnjih treh letih upada zaradi "zmanjševanja vpisa, manjših generacij in odpiranja visokošolskih organizacij v drugih krajih Slovenije". A zagotovo k temu prispeva tudi negotovost pri pridobivanju študentske sobe. Mnogi zaradi pričakovane čakalne dobe vloge sploh ne vložijo, saj si mora študent, če se ne znajde na začetku prednostne liste, vseeno najti bivališče za čas do vselitve. "Študenti množično poiščejo rešitev pri zasebnikih in se s pogodbami zavežejo za daljše obdobje. Kasneje se zato niti ne odzovejo na napotitev za vselitev, saj ne morejo plačevati na dveh straneh," pravi vodja sektorja za študentske zadeve v ljubljanskih študentskih domovih Darinka Kabelka Vrdlovec in dodaja, da si je v tekočem študijskem letu premislilo 394 študentov.

Križ z absolventi

Čakalna doba je odvisna od razpoložljivih prostih mest, ki jih ob izselitvi pustijo stari stanovalci, še pojasnjujejo v upravi domov. Poleg upada zanimanja je zato razlog za hitrejše vseljevanje tudi sprememba pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov, zaradi katere se je moralo poleti iz svojih sob izseliti okoli tisoč absolventov. "Dejstvo, da ima nekdo status študenta po zadnjem semestru neprenovljenega ali bolonjskega študijskega programa, samo po sebi še ne vpliva na pravico do subvencioniranega bivanja v času absolventskega staža," pojasnjujejo stanje na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Od uveljavitve zadnje spremembe pravilnika leta 2008, v kateri je bilo predvideno, da ne bo več možnosti absolventskega staža, lahko tako absolventi dobijo pravico do podaljšanega subvencioniranega bivanja le na podlagi težkega socialnega ali zdravstvenega stanja. Da bi to dokazali, je bila poleti precejšna gneča na centrih za socialno delo, po podatkih študentskih domov pa so zavrnili le slabo tretjino absolventov, ki so oddali vlogo za podaljšanje.

Zakon pravi eno, pravilnik drugo

Le eno leto po spremembi pravilnika je bil sprejet sklep, da se tudi na bolonjskih programih absolventski staž začasno ohrani, pravila o bivanju pa so ostala enaka. "Nesmiselno je, da se morajo študenti v času absolventskega staža izseliti, nato pa znova čakajo na listi za vselitev, ko se vpišejo na podiplomski študij," meni Kabelka-Vrdlovčeva. Da je trenutna situacija slaba za obe strani, saj študentje drago stanujejo, v domovih pa so prosta mesta, opozarja tudi direktorica Študentskih domov v Ljubljani Ksenija Preželj. "Zakon pravi eno, pravilnik drugo, ministrstvo pa noče poslušati," še obupano dodaja.

Skupaj z upravo domov aktivno iščejo možnosti za spremembo pravilnika tudi v Študentski organizaciji Slovenije, ki nastopa z argumentom, da bi bilo treba, ker gre za začasen ukrep, za prehodno obdobje zagotoviti bivanje študentov tudi v času absolventskega staža. Svoje pripombe vse od leta 2009 vztrajno pošiljajo na pristojna ministrstva, vendar so te vedno zavrnjene z razlogom, "da so domovi preveč zasedeni in je treba dati prednost novim študentom, ki prvič iščejo nastanitev in se še ne znajdejo v univerzitetnem mestu".

V preteklem tednu so se sicer srečali z ministrom Žigo Turkom, vendar je bilo to srečanje bolj spoznavne narave, medtem ko še vedno čakajo na sestanek, so pa se z novim ministrom dogovorili, da se bo v kratkem oblikoval vladni svet za študentska vprašanja.