"Očitno pa se nekaj nenavadnega dogaja z elektrotehniko," je zaskrbljen prodekan prof. dr. Igor Papič. Za primerjavo pove, da se je pred tremi leti na njihov univerzitetni program vpisalo 270 študentov, leto kasneje 195, lani pa le še 160 študentov.

"Ob pojavu novih tehnologij so mladi navadno prvi, ki 'zagrabijo' novosti in do potankosti preučijo njihove funkcije, zato mi ni jasno, kako je mogoče, da jih ob tem ne zanima, kako so te reči sestavljene in kako delujejo," se sprašuje Papič. Meni predvsem, da se mladi premalo zavedajo, kako pomembno je misliti tudi na čas po končanem študiju, ko je treba poiskati zaposlitev.

S tehnologijo bi se morali učenci spoznavati že v šoli

Prodekan elektrotehniške fakultete pogreša predvsem javne pozive na nivoju države k usmeritvi v tovrstni študij in, natančneje, elektrotehniko. "Seveda nimam nič proti družboslovnim fakultetam, vendar je dejstvo, da je na zavodu za brezposelne nekaj tisoč univerzitetnih diplomantov, ki še prve službe niso dobili," pravi Papič in opozarja, da je treba misliti tudi na življenje po študiju.

Pripomogle bi tudi akcije, kakršno je pred leti izvedel nekdanji minister za znanost, ki je v obdobju pred informativnim dnem po slovenskih srednjih šolah "propagiral" področje tehničnih znanosti. "Tisto leto je bil na vseh tehniških fakultetah občutno višji vpis," se spominja Papič.

"Zelo dobrodošel pa bi bil tudi resen šolski predmet o tehnologiji v osnovnih šolah in na gimnazijah. Povprečen dijak namreč nima prave možnosti, da bi se spoznal s sodobno tehnologijo na področju elektrotehnike. Predstavlja si, da elektrotehnika pomeni upore, napetostne vire in tokove, kar se dijaku že samo po sebi zdi dolgočasno," ugotavlja Papič in ob tem poudarja, da "poleg elektroenergetike in elektronike, ki ju navadno povezujejo z elektrotehniko, ta študij ponuja še cel kup zelo zanimivih smeri". Našteje avtomatiko, biomedicinsko tehniko, robotiko, fotovoltaiko, mikroelektroniko ter informacijsko-komunikacijske tehnologije, kamor sodijo npr. multimedijske komunikacije in telekomunikacije. Nekatera od teh področij so zelo zanimiva tudi za dekleta, je prepričan prodekan.

Skrbi za zaposlitev ni

"V času, v katerem živimo, je zagotovo največ inovacij prav na področju tehnologije, kar pomeni tudi veliko priložnosti za delo ali za posel, če se že primerjamo na primer s področjem ekonomije," dodaja Papič. "In Fakulteta za elektrotehniko je glede prenosa tehnologije iz teorije v prakso gotovo med vodilnimi."

Ponudb za zaposlitev z diplomo iz elektrotehnike v žepu prav tako ne primanjkuje. Čeprav slovensko okolje ponuja premalo možnosti za zaposlitve vrhunskih inženirjev v industriji, pa je v tujini seveda popolnoma drugače. "Pomanjkanje študentov tehniških znanost ni le slovenski problem, s tem se soočajo tudi v Nemčiji, Avstriji in drugod. Naši študentje zato brez težav dobijo zaposlitev tudi čez mejo, še posebej, ker je naš kader v tujini zelo cenjen," še pravi Papič.

Kakovosti tega kadra pa se zavedajo tudi v slovenski industriji. Veliko študentov elektrotehnike namreč že od prvega letnika prejema kadrovske štipendije, tako da profesor Papič celo toži, da včasih tudi mesta mladega raziskovalca ne more zapolniti, ker so vsi že vezani na bodoče delodajalce in gredo raje takoj v službo. "Nekateri se prav zato že ob začetku študija odločijo, da ne bodo prejemali kadrovske štipendije in se vezali na določeno podjetje, ter si tako po opravljeni diplomi pustijo povsem odprto pot za različne ponudbe," pravi Papič in doda, da diplomanti velikokrat dobijo toliko ponudb, da lahko sami izbirajo, kje se bodo zaposlili.

"Morda bi lahko o takšnih 'zgodbah' več poročali tudi mediji. Namesto da vedno govorijo le o diplomantih, ki ne morejo dobiti zaposlitve, bi lahko predstavili zgodbo kakšnega študenta elektrotehnike, ki ima še pred diplomo tri ponudbe za zaposlitev, in pokazali, da obstajajo tudi drugačni primeri."