O stanju podjetništva med mladimi in njihovemu potencialu za rešitev slovenskega gospodarstva iz krize smo se pogovarjali z Borutom Borštnikom, direktorjem Zavoda mladi podjetnik.

Koliko in kako po vašem krizo občutijo mlada (mikro) podjetja?

Precej, in sicer na dveh ravneh. Ravno včeraj sem govoril z enim mladim podjetnikom, ki tarna, da so mu nekoliko upadli prihodki. Pri veliko mladih podjetij je to drugi največji problem, prvi so neplačila. Plačilni roki se podaljšujejo tudi do pol leta, veliko dolgov se mora odpisati ali pa se le delno poplačajo. Tako da stanje ni ravno rožnato, predvsem v panogah, ki niso le storitvene, pač pa se tudi zalaga denar za material. Zaradi nelikvidnosti bank je velik problem tudi pridobivanje kreditov.

Kakšno pomoč potrebujejo mladi podjetniki v tem času?

Veliko jih išče nasvete za racionalizacijo poslovanja. Pa pomoč pri trženju v časih, ko v obtoku ni toliko denarja. V prihodnjih mesecih bomo posebno pozornost posvetili tudi izterjavam. Pripravljamo vsebine s tega področja na portalu, tematiko bomo pokrili tudi na dogodku v Tehnološkem parku Ljubljana, kjer bomo prikazali praktične primere izterjav. Čedalje več je namreč povpraševanj po takem znanju, zato bi podjetnike radi izobrazili, da bodo lahko sami poskrbeli za svojo čim večjo likvidnost. Iščemo tudi partnerje, ki podjetjem pomagajo pri izterjavah.

Kako pomembna so mikro in mala podjetja za zagon gospodarstva in izhod države iz krize?

Vzemimo primer nekoga, ki na Zavodu za zaposlovanje prejema nadomestilo za brezposelne. V povprečju to nadomestilo znaša od 500 do 700 evrov. To je strošek države. S tem, da država ljudem, ki dobivajo nadomestilo, plačuje še zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Če ta oseba odpre s.p., takoj plačuje skoraj 300 evrov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje namesto države. Hkrati tudi nadomestila ne potrebuje več, saj si sama zasluži plačo. Sčasoma morda koga zaposli, ustvarja dobiček, plačuje dohodnino oziroma davek na dobiček, DDV... No, seveda v primeru, da podjetje dobro posluje.

Evropski in svetovni trendi govorijo o pomembnosti malih podjetij. V EU je malih in srednje velikih podjetij 95 odstotkov, v Sloveniji več kot 99 odstotkov. Že številke same po sebi govorijo, da so majhna podjetja prihodnost. Velika podjetja namreč danes redko nastajajo, saj so skoraj vse velike trge zasedle multinacionalke.

Celoten pogovor lahko preberete na

www.gazela.dnevnik.si