Za štipendiranje so običajno zainteresirani delodajalci, ki potrebujejo kadre z deficitarnim poklicem, denimo strojnike, elektrotehnike in drugo tovrstne poklice naravoslovnih smeri. Vendar pa je zadnja leta veljalo, da teh dijakov in študentov kadrovske štipendije ne zanimajo, saj so se zavedali, da bodo po končanem študiju "vroča roba" na trgu delovne sile, prejemanje kadrovske štipendije pa jih je zavezovalo k zaposlitvi pri štipenditorju, in to najmanj za toliko let, kolikor so prejemali štipendijo.
Po podatkih Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije so delodajalci decembra lani prejeli neposredno financiranje za najmanj 634 kadrovskih štipendij, posrednih kadrovskih štipendij, ki jih podeljujejo v okviru regijskih štipendijskih shem, pa v tekočem šolskem prejema 477 dijakov in 812 študentov. Podatki sicer niso dokončni, saj sklad še čaka na nekatere podatke iz posameznih regijskih razvojnih agencij (RRA), brez dvoma pa največ štipendistov prihaja iz RRA Posavje, Novo mesto, Celje, Koroška in Mura.
Interes delodajalcev pa je sicer še večji, kot je dejansko število realiziranih štipendij. Samo lani je denimo interes za podelitev novih štipendij izkazalo 320 delodajalcev, ki so nameravali podeliti 964 štipendij, dejansko pa so jih podelili 482, torej polovico manj kot so jih razpisali. Razlogov za takšna odstopanja je več, pojasnjujejo na skladu za razvoj kadrov in štipendije, najpogostejša pa sta, da med mladimi ni zanimanja za določena izobraževanja ali pa se dijaki oziroma študenti še vedno niso pripravljeni vezati na zaposlitev pri točno določenem delodajalcu. V zadnjih letih je tako največ štipendistov uspelo pridobiti idrijsko podjetje Kolektor Sikom, ki je od šolskega leta 2008/2009 do 2010/2011 podelilo 96 kadrovskih štipendij.
Štipendije za reševanje kadrovske stiske
A stanje na trgu dela se v času krize hitro spreminja in zaradi visoke brezposelnosti niso hitro zaposljivi niti mladi z deficitarnimi poklici, zato si na skladu za razvoj kadrov in štipendije prizadevajo, da bi mladim zavezo k zaposlitvi predstavili kot glavno prednost kadrovskega štipendiranja. Tega se že zaveda Katja Vrtačnik, študentka 4. letnika enovitega magistrskega študija farmacije na ljubljanski Fakulteti za farmacijo. "Kot prejemnico kadrovske štipendije za delo v bolnišnični lekarni me pomirja in z veseljem navdaja dejstvo, da me v domačem kraju čaka zaposlitev, s katero se lahko poistovetim," pravi Vrtačnikova, ki je štipendistka Splošne bolnišnice Trbovlje. Ta je sicer z enajstimi štipendijami največji zasavski štipenditor, s pomočjo kadrovskega štipendiranja pa so že prišli do treh novih medicinskih kadrov. Kot je ob podelitvi štipendij povedala Marina Barovič, direktorica bolnišnice, so kadrovske štipendije dolgoročna naložba in zanje najpomembnejši vir pri pridobivanju ključnega kadra. "Prepričana sem, da bomo v nekaj prihodnjih letih prav s pomočjo štipendij zapolnili kadrovski deficit in na ta način zagotovili celovito zdravstveno oskrbo občanom, obenem pa bistveno prispevali k razvoju zasavske regije," je dejala Barovičeva.
V Zasavju se s pomanjkanjem kadrov pogosto sooča tudi Steklarna Hrastnik, ki trenutno štipendira tri dijake v programih tehničnega, elektro in računalniškega izobraževanja. "Vsako leto načrt kadrovskih štipendij prilagodimo glede na načrtovane kadrovske potrebe in nove načrtovane zaposlitve," je so pojasnili v steklarni, kjer so leta 2010 za razvoj kadrov s partnerji ustanovili tudi kompetenčni center, v okviru katerega izvajajo delavnice za profile delavcev v steklarstvu.
Veliko zanimanja za štipendiranje pri najboljših zaposlovalcih
Za podeljevanje kadrovskih štipendij pa se ne odločajo le delodajalci, ki se soočajo s pomanjkanjem kadrov, temveč tudi tisti, ki želijo na ta način po končanem študiju v svoj tim dobiti že profiliranega sodelavca. Eden največjih tovrstnih štipenditorjev pri nas je novomeška Krka, zlata gazela 2010 in finalist Zlate niti. Krka največ štipendij, običajno okoli sto na leto, podeli med najbolj nadarjene študente farmacije, kemije in sorodnih ved. "Štipendiramo študente, za katere ocenjujemo, da bodo po zaključenem študiju lahko pomembno doprinesli k uspehom podjetja," je dejala Simona Torkar Flajnik, vodja izobraževanja in razvoja kadrov v Krki, kjer štipendistom omogočijo, da spoznajo različna področja dela v Krki, hkrati pa tako lahko ocenijo njihove potenciale in interese. Po zaključku študija se štipendisti vključijo v običajen selekcijski proces za prosta delovna mesta, tako da samo prejemanje štipendije še ni zagotovilo za zaposlitev.
"Od njih pričakujemo odlične študijske rezultate in proaktivno sodelovanje s podjetjem v času študija, prav tako pa morajo v zaposlitvenem postopku dokazati, da izpolnjujejo vse pogoje za prosto delovno mesto, ki naj bi ga zasedli," je dejala Torkar-Flajnikova.
