Predlagana rešitev je kot celota boljša od dosedanje pravne ureditve in s tem primeren temelj za urejanje družinskih razmerij, je temeljno misel v včeraj predstavljeni izjavi povzel predsednik društva in profesor filozofije na UP dr. Lenart Škof. Skupaj s profesorjem filozofije na UP dr. Rokom Svetličem in višjim sodnikom na višjem sodišču v Ljubljani Tomažem Pavčnikom se je zavzel za argumentirano in strpno predreferendumsko razpravo brez ideoloških izključevanj.
Sedanji zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil sprejet pred 36 leti, je bil večkrat spremenjen, družinskopravna materija se je urejala tudi z drugimi zakoni, spreminjala se je družba, razvijalo se je pravo. Zakonik, je poudaril Tomaž Pavčnik, to materijo sedaj ureja pretežno na enem mestu. To pomeni, da je zakonodaja bolj pregledna, predvsem pa je tako mogoče v večji meri zagotoviti celovit in notranje povezan pravni red.
V Akademiji so prepričani, da je ureditev pojma družine, istospolne skupnosti in posvojitve tako pravno kot vrednotno simbolno boljša od dosedanje ureditve. Ureditev življenjske skupnosti dveh odraslih v zakoniku je primer strpnosti do vseh, je poudaril Pavčnik. "To, da sta istospolna in raznospolna skupnost poimenovani različno, a je pravna ureditev za obe enaka, pomeni, da je tej skupnosti na simbolni ravni priznana različnost, na pravni pa enakopravnost," je pojasnil. Pojem družine pa je v prvi vrsti pravni pojem, s pravnimi posledicami. Simbolni pomen zato ne more prevladati nad pravnim. Sicer pa so skupnosti, ki jih ureja sporni 2. člen, dejanska stvarnost. "Pravni red lahko različne tipe skupnosti različno obravnava le, če so zato podani stvarno utemeljeni razlogi." Po mnenju Akademije zakonik te razloge ustrezno upošteva, na primer pri priznanju očetovstva, kjer bi bila izenačitev ureditve v isto- in raznospolnih skupnostih evidentno v nasprotju z dejansko resnico, ali pri posvojitvah, kjer je obveljalo, da lahko otroka posvojita skupaj le raznospolna partnerja. Pri posvojitvah je sploh največ zamegljevanja, je poudaril Pavčnik. Družinski zakonik namreč ne izhaja iz pravice do posvojitve otroka, saj te pravice ni. Izhaja iz položaja otroka brez staršev. Po mnenju Akademije je prav, da takega otroka načeloma posvoji raznospolen par, prav pa je tudi, da zakonik upošteva nastali položaj otroka, ki živi v istospolni skupnosti, in njegove koristi.
Med spremembami na bolje so v Akademiji omenili zlasti ustreznejšo razmejitev med sodiščem in centri za socialno delo, jasneje izraženo vlogo otroka kot subjekta pravnih postopkov, nov institut otrokovega zagovornika in boljšo ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema. Največja dragocenost zakonika pa je, kot so poudarili, celotno poglavje o ukrepih za varstvo koristi otroka.
Dr. Rok Svetlič se je za bolj strpno in argumentirano kampanjo zavzel tudi zato, ker "Slovenija ne bi prenesla še enega kroga uničujočih diskusij". Pravi, da dosedanjim izzivom, ki jih je pred družbo postavil družinski zakonik, nismo bili kos. Za to so po njegovem mnenju bolj krivi zagovorniki kot nasprotniki zakonika. Zlasti skupina, ki se je zavzela za "prostore svobode", se s svojo izključevalno retoriko (dovolj nam je!) ni izkazala. Takšna retorika le disciplinira debato, namesto da bi jo demokratizirala. In ko nasprotniki zakonika vztrajajo pri dokazljivih neresnicah? "Demokracija mora znati živeti tudi z nedemokratičnimi stališči. Z njimi se je treba soočati, jih argumentirano zavračati in debata jih bo odplaknila na rob..." je prepričan dr. Svetlič. V Akademiji sicer verjamejo, da zakonik na referendumu ne bo zavrnjen. A če bo, "ne bo konec sveta": o morebitni neustavnosti bo lahko razsojalo ustavno sodišče.
