Vršac je med vsemi štirimi gostitelji skupin na EP najmanjši, leži pa ob vznožju planin, ki se raztezajo na površini okoli 170 kvadratnih kilometrov. Čeprav ima fantastično dvorano, ki je bila zgrajena aprila 2001, mesto sploh nima rokometnega prvoligaša. Šport številka ena je tukaj košarka: moški klub Hemofarm, ki nosi ime po glavnem pokrovitelju, farmacevtskem gigantu, je najpopularnejši športni kolektiv v Vršcu in okolici, ženska ekipa z enakim imenom pa se lahko pohvali s šestimi naslovi srbskega prvaka.

Dvorana Millennium (za tekme EP je akreditiranih nekaj več kot 40 novinarjev, od tega skoraj tretjina iz Slovenije) ima uradno kapaciteto 4058 sedišč, skupaj s stojišči pa je v njej prostora kar za 5000 ljudi. V objektu, ki ga je projektiral arhitekt Petar Arsić, so poleg športne dvorane številni lokali, osem garderob, fitnes, salon za aerobiko, kongresna dvorana, loža za pomembneže (VIP), ambulanta... Domačini ji pravijo Športna lepotica, pred šestimi leti pa je gostila tudi eno od skupin na evropskem prvenstvu v košarki za moške. V njej so svoji uvodni tekmi v letošnji evropski ligi prvakov odigrali tudi rokometaši Partizana iz Beograda.

Vršac (pravijo mu tudi mesto umetnosti, biznisa in športa) in okolica sta zelo znana predvsem po vinogradih, mesto pa ima kopico zgodovinskih zgradb in spomenikov, večinoma zgrajenih v 18. in 19. stoletju. Eno najstarejših mest v Banatu ima skoraj 40.000 prebivalcev, od državne meje z Romunijo pa je oddaljeno manj kot petnajst kilometrov. Povprečna plača zaposlenih v tem delu Srbije znaša okoli 250 evrov, precej višje osebne dohodke pa imajo zaposleni v podjetju Hemofarm. V Vršcu je tudi veliko upokojencev, del njih pa so začasno izselili iz tukajšnjega doma. Zaradi pomanjkanja kapacitet za novinarje so namreč organizatorji izpraznili dve nadstropji doma za upokojence in slednje začasno naselili v drugih objektih.

"Tega nikoli ne počnemo. Ni strahu, da bi kdo kaj odnesel," nam je pojasnila gospa Brankica, ki je sedmerici slovenskih novinarjev oddala sobe med bivanjem v Vršcu. Njene besede so se nanašale na naše začudenje ob tem, ko smo ugotovili, da svoje hiše (v pritličju in prvem nadstropju živi njena družina, v drugem pa so sobe, ki jih oddaja), ki je od dvorane oddaljena dober kilometer in pol, nikoli ne zaklepa. "Vojvodinci smo pošteni, pridni in uslužni, še najraje pa se zabavamo," je dodala Brankica, mama dveh mladoletnih deklet.

Glavno zbirališče slovenskih navijačev (turistična agencija Koratur jih bo prek svojih aranžmajev pripeljala v Vršac več kot tisoč, še najmanj toliko pa naj bi jih prišlo v lastni režiji) je Slovenska hiša. Ta je od dvorane Millennium v središču mesta oddaljena dobrih pet kilometrov, gre pa pravzaprav za velik in ogrevan šotor (balon) za motelom Vetrenjača. V šotoru je poskrbljeno tako za dobro hrano kot pijačo, za zabavo pa skrbijo tudi glasbeniki. V živo igra ansambel z imenom Pogumno srce iz Vršca, iz Slovenije pa sta prišla še dva didžeja: Nejc Večko (z umetniškim imenom DJ Ney) in Grega Vidmar.

V šotoru je na lesenih klopeh ob dolgih mizah prostora za več kot 400 ljudi, vsaj še enkrat toliko pa ob samostoječih mizah brez stolov, na plesišču in za točilnim pultom. Slovenski navijači se bodo v hiši (šotoru) zabavali pred tekmami (proti dvorani Millennium bodo odhajali uro in pol pred začetkom) in po njih. Da naši navijači tudi zunaj Slovenske hiše ne bodo žejni in lačni, bodo v veliki meri prispevale tudi izredno nizke cene za tovrstne užitke. Le za primer: pollitrska steklenica odličnega piva Jelen v lokalu v povprečju stane manj kot evro, za okusen burek (mesni ali sirov) pa je treba odšteti od 70 do 80 centov.