A prav tu direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije Leon Behin vidi srčiko problema. Po njegovi oceni na ta in še tri manjša odlagališča, ki prav tako niso dobila okoljevarstvenega dovoljenja (Strensko v Laškem, Ostri vrh v Logatcu in Jelšane v Ilirski Bistrici), odpadke vozi približno polovica slovenskih občin, vse te pa bodo morale v primeru zaprtja odlagališč novo lokacijo za odlaganje odpadkov glede na obstoječe predpise poiskati z enim od dveh postopkov: z odlokom, s katerim bi občina postala ustanoviteljica javne službe, ki upravlja odlagališče, ali s podelitvijo koncesije javni službi neke druge občine. "Odlagališča z negativnimi odločbami bi se načeloma morala zapreti jutri, ti postopki pa niti približno ne bodo dokončani v pol oziroma enem letu," je prepričan Behin.
Kdo bo želel prevzeti "tuje" odpadke in za koliko denarja?
Po njegovih besedah morajo občine najprej pripraviti ustrezne dokumente in razpisati odloke oziroma koncesije. Pri slednjih se mora na razpis javiti neka javna služba, ki upravlja odlagališče, nihče pa ne more zagotoviti, da bo na primer ljubljanska Snaga pripravljena prevzeti smeti iz Kopra, četudi bi imeli na ljubljanskem odlagališču dovolj prostora za odpadke iz obeh regij. Odlagališča namreč sodijo k lokalni infrastrukturi, zato se morajo s prevzemanjem odpadkov iz drugih regij strinjati tako občine lastnice odlagališča kot njihovi občani. Potem pa bi na vrsto prišla še pogajanja o ceni, pri čemer Dejak priznava, da bi se cena komunalnih storitev zaradi odvažanja odpadkov v drugo regijo podražila. Občani tega za zdaj sicer ne bi direktno občutili, saj so cene komunalnih storitev trenutno zamrznjene, a dodatne stroške bi nosili občinski proračuni.
Ob tem bi se lahko tudi zgodilo, da bi upravitelji odlagališč iz drugih občin sprejemali le dodatno ločene mešane komunalne odpadke. "Kdo jih bo pa obdelal za te občine?" se sprašuje Behin. V državi zaradi zamud pri gradnji regijskih centrov za ravnanje z odpadki namreč primanjkuje zmogljivosti za dodatno sortiranje odpadkov pred odlaganjem, prav to pa je tudi eden izmed glavnih razlogov, da je Arso odlagališčem, ki so po zakonu odgovorna za dodatno obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem, zavrnil izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. Ob tem naj spomnimo, da je okoljsko ministrstvo prav zaradi pomanjkanja zmogljivosti za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v julija lani sprejeti vladni uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališčih precej omililo zahteve za njihovo predelavo in na tak način trem od štirih velikih odlagališč (jeseniški Mali Mežakli, celjskemu regijskemu centru in hrastniškemu Uničnu) omogočilo pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Tega po novi uredbi niso dobile le ptujske Gajke, ki so se pridružile šestim drugim velikim odlagališčem, ki jim je Arso še po precej strožji stari zakonodaji le nekaj tednov oziroma dni pred sprejetjem nove uredbe izdal negativne odločbe. Čeprav bi bila odločitev Arsa le nekaj dni kasneje vsaj za katero od teh odlagališč morda pozitivna, so na Arsu po njihovih navedbah z odločanjem pohiteli, ker so morali loviti roke evropske komisije (vsa dovoljenja so morala biti izdana do konca novembra lani), saj so v nasprotnem primeru Sloveniji grozile visoke denarne kazni. Dodajmo, da sta dve odlagališči (ljubljansko Barje in Puconci) okoljevarstveno dovoljenje pridobili že prej, o odlagališču Pragersko (Slovenska Bistrica) pa Arso zaradi dopolnjevanja vloge še ni odločil.
Inšpektorat že vodi postopke za zaprtje odlagališč
Šest upraviteljev odlagališč z negativno odločbo (izjema so Gajke) se je na odločitev Arsa že pritožilo na ministrstvo za okolje, po zavrnitvi njihove pritožbe na tej drugi stopnji pa sprožilo tudi tožbo na upravnem sodišču, ki je v štirih primerih (za odlagališča v Ormožu, Logatcu, Novem mestu in Trebnjem) že odločilo in pritrdilo Arsu. V teh primerih je odločitev Arsa pravnomočna, zato je na vrsti inšpektorat za okolje in prostor. Tam so nam povedali, da slovenska odlagališča nadzirajo redno vsako leto, vodijo pa tudi že postopke za zaprtje odlagališč, katerih zavrnilna odločba Arsa je pravnomočna. Odločbo za zaprtje je inšpektorat tako že izdal grosupeljski Špaji dolini, saj je temu odlagališču Arso lani že drugič zavrnil izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, inšpektorat pa odlagališče zapira po prvi negativni odločbi iz leta 2008. Poleg tega bodo naslednji teden inšpektorji obiskali še dve odlagališči, na druga dva inšpekcijska pregleda pa se pripravljajo.
Ob tem so na inšpektoratu dejali, da bodo odlagališčem brez okoljevarstvenega dovoljenja predvidoma določili trimesečni rok za zaprtje, v katerem bodo občine lahko poiskale novo lokacijo za odlaganje odpadkov. Če po določenem roku upravitelj ne bo zaprl odlagališča, pa bodo sledile kazni, ki znašajo od deset do sto tisoč evrov. Te kazni bodo verjetno stopnjevali, dokler odlagališče ne bo zaprto, so dejali na inšpektoratu in pojasnili, da je to pravzaprav edini inštrument, s katerim lahko pritisnejo na upravitelja odlagališča brez okoljevarstvenega dovoljenja. Druge možnosti - izvršbe po drugi osebi, kot je recimo najem izvajalca, ki bi zanje zaprl odlagališče tako, kot lahko po naročilu inšpektorata poruši nelegalno zgrajen objekt, ki ga lastnik sam ne želi podreti - pri odlagališčih ne smejo uporabiti.
