To je bilo prejšnji teden. Tik pred novim letom so vdrli na spletno stran ameriškega varnostnega „think-tanka“ Stratforja. V mesecih pred tem smo lahko spremljali njihov boj proti mehiškemu narkokartelu Los Zetas in vojno proti stranem z otroško pornografijo. Prav tako vse od nastanka podpirajo gibanja, kot je Okupirajmo Wall Street, pomlad arabskih narodov in spletno stran WikiLeaks. Seznam organizacij, ljudi, celo držav, ki so občutili njihov gnev, je še veliko daljši. Na njem med drugim najdemo Sony, Bank of America, špansko policijo, Scientološko cerkev, NATO in avstralsko, tunizijsko ter sirsko vlado.

Gibanje enakih brez ideologije

Čeprav jih je v medijih vse polno, je težko ubesediti, kaj Anonimni sploh so. Zavzemajo se za svobodo govora, človekove pravice in ostale svoboščine, kakšno otipljivejšo ideologijo pa bi pri njih težko našli.
„V kontekstu Anonimnih še ne bi govoril o gibanju zaradi dveh vidikov,“ pravi dr. Blaž Lenarčič s Fakultete za humanistične študije v Kopru. Po njegovem gre za skupino posameznikov, ki izvajajo določene akcije, s katerimi v bistvu podpirajo ostala družbena gibanja (Occupy Wall Street, WikiLeaks), po drugi strani pa njihova (ne)organizacijska struktura ne sodi v ˝tradicionalni˝ koncept gibanja.

Skupnost namreč funkcionira brez voditelja ali kakšnega zaključenega kroga članov, ki bi sprejemal končne odločitve, in tako operira v nekakšnem vakumu anarhije in demokracije. Sami so se opredelili kot umrežena zavest, ki občasno tvori silo, usmerjeno v isto smer, in lahko preraste v revolucijo.

Še pred težjo dilemo se znajdemo, če skušamo dognati, ali gre za „dobre“ ali „slabe fante“. Pod okriljem anonimnosti in skupinske (deljene) identitete se vseskozi sprehajajo po tanki črti med dobrim in slabim. Navadno sicer napadajo tarče, ki so za širšo družbo sprejemljive, obenem pa za to uporabljajo nezakonite prijeme in sredstva.

"Daj človeku masko in povedal ti bo resnico"

O. Wilde

Skupnost in kultura Anonimnih je vzniknila med anoninimi obiskovalci, za naše razmere bi bil pravšnji izraz komentatorji, na spletnem forumu 4chan. Tam se že od leta 2003 v anarhičnih pogojih internetne svobode in anonimosti objavlja resnično vsakršna vsebina, ogromno je tudi neprimerne, žaljive, celo kaznive – vse zgolj za (škodoželjni) smeh – „for the lulz“. Ta fraza je pri razumevanje razvoja Anonimnih ključna, gre za razlog, smisel in opravičilo vsega početja. Samo ime Anonimni pa izhaja iz generičnega uporabniškega imena „anonymous“, pod katerim objavlja velika večina uporabnikov 4chana.

Odločitev, katere potegavščine se bo skupnost lotila, nikoli ni bila odvisna od vodje, temveč od tega, kaj se je zdelo zabavno največjemu številu uporabnikov foruma. Konsenz se je tako v najboljši maniri anarhizma sprejemal sproti, skozi delovanje. Potegavščine so sčasoma prerasle v organizirane (hekerske) akcije, ki so postale usmerjene proti točno določenim subjektom. Od tu naprej je princip delovanja skupnosti bolj ali manj enak. Z učinkovitim hekerskim napadom bodisi onesposobijo določeno spletno stran ali elektronsko storitev, ali pa vdrejo v kakšno podatkovno bazo in javno objavijo zaupne dokumente ali sezname oseb, vpletenih v sporne dejavnosti.

Spletna zavest postane politična

Leta 2008 so si Anonimni našli prvo večjo „stalno stranko“, Scientološko cerkev in njene spletne strani. Spletna zavest je prvič postala politična. Prvič so se začneli posluževati tudi povsem legalnih sredstev; po 93 mestih po svetu so organizirali proteste, na katerih so za ohranjanje anonimnosti prvič uporabili maske Guya Fawkesa.

Širša svetovna javnost jih je spoznala med operacijo Payback leta 2010. Poskusi Washingtona, da bi utišal spletno stran WikiLeaks in njenega najbolj izpostavljenega člana Juliana Assangeja, so po trditvah haktivistov sprožili prvo globalno kibernetsko vojno. Anonimni so s skupno akcijo napadli strani, ki so na zahtevo ameriške vlade onemogočile nakazovanje donacij za spletno stran WikiLeaks. Z DDoS napadi (s poplavo podatkov) so bolj ali manj onemogočili servise podjetij MasterCard, PayPal, Bank of America in Amazon.

Foto: Reuters

Lani so se aktivno vključili v arabsko pomlad, kjer so pomagali protestnikom in napadali državne telekome, ki so skušali blokirati komunikacijo. V Tuniziji so napadali vladne strani in disidentom z zrcalnimi strežniki pomagali prebijati vladno cenzuro. S podobnimi akcijami so nato nadaljevali tudi v Egiptu, med drugim so protestnikom omogočali dostop do svetovnega spleta.

Napovedovali so, da bodo 5. novembra 2011 onemogočili spletno družbeno omrežje Facebook, vendar do tega napada, tako kot še do mnogih drugih napovedanih, ni prišlo. To gre gledati v luči dejstva, da v brezhierarhični strukturi težko obdržiš zagon in fokus, stvari pa na spletu tako ali tako pogosto rade dobijo svoje življenje.

Ali cilj posvečuje sredstva?

Legalnost njihovih akcij je torej najmanj sporna, kaj pa legitimnost? „Anonimni so prva večja skupina, ki svoja dejanja upravičuje z dogajanjem v družbi. Takšna nelegitimna ali kazniva dejanja moramo poskusiti umestiti v določeno družbeno situacijo, ki nam morda pomaga pojasniti vzroke pojava takšne skupine. Zanimivo je namreč, da se je t.i. "hektivizem" (od angl. "hacktivism") pojavil po nekajletnem zatišju. Sem in tja se je pojavljal do preloma tisočletja oziroma še malo po njem, v zadnjih desetih letih pa je bilo hekanje v glavnem v službi organiziranega kriminala,“ pravi Gorazd Božič, vodja Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih, ki poudarja, da na SI-CERT pomagajo žrtvam vdorov, okužb in različnih on-line goljufij, pri tem pa nikakor ne morejo soditi o upravičenosti motivov, ki so vodili napadalca.

Da je tovrstna dejavnost v enaki meri legitimna kot ostale oblike aktivne državljanske nepokorščine (npr. protesti, stavke, bojkoti), se je strinjal tudi Lenarčič.

Če so sprožili prvo globalno kibernetsko vojno, lahko sprožijo tudi kiberrevolucijo? "Glede na stopnjo informatiziranosti današnje družbe so tovrstne akcije v prihodnosti samoumevne. Informacijsko-komunikacijske tehnologije so namreč osnovno orodje, preko katerega deluje današnji posameznik, obenem pa se fizični in kibernetski prostor vedno bolj prepletata, je prepričan Lenarčič. Novodobni amorfni aktivizem je lahko – to je poleg Anonimnih dokazalo tudi gibanje Occupy Wall Street – učinkovit tudi brez poprej zastavljenih ciljev.

Prejšnje teme tedna najdete tukaj.