Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič že ves čas poudarja, da krize niso povzročili delavci, temveč finančni sektor. "Krize ne smemo reševati z metodami in vrednotami, ki so nas pripeljale vanjo in ki povzročajo še več revščine," pravi Semolič in opozarja, da politike žal skrbi, kaj bodo rekle tri ameriške bonitetne hiše, ne zanima pa jih boniteta ljudi.

ZSSS za spremembe dohodnine in proti uvedbi socialne kapice

Za Semoliča so nekatere reforme, na primer pokojninska, potrebne, vendar pa morajo biti bolj prijazne in upoštevati razmere na slovenskem trgu dela. Izpostavil je težave mladih pri vstopu na trg dela, naraščanje prekernih oblik zaposlitve in pomanjkanje delovnih mest za starejše. "Ponudili smo alternativo, ki bi bila tako prijazna kot tudi učinkovita," je dejal Semolič in spomnil na stališče ZSSS, ki bi daljše ostajanje na delovnem mestu (ob ključnem pogoju 40 let delovne dobe) spodbujali predvsem z bonusi.

Po njegovi oceni je Pahorjeva vlada zamudila priložnost, ker je zgolj slepo sledila navodilom Merklove in Sarkozyja, medtem ko sindikatom ni bila pripravljena prisluhniti. "Šli so na vse ali nič in dobili so nič," je dejal Semolič. Pri bodoči vladi upa na boljši socialni dialog. "Že večkrat smo dokazali, da smo v ključnih stvareh pripravljeni sklepati kompromise. Če pa bodo ocenili, da so delavske pravice ogrožene, jih bomo branili," je opozoril in spomnil, da so sindikati doslej namesto poti socialnih nemirov izkoriščali legitimno pravico do referendumov.

V ZSSS med potrebnimi ukrepi izpostavljajo reformo bančnega sistema in odpravo kreditnega krča, povečanje vlaganj v raziskave in razvoj, ustvarjanje zelenih delovnih mest in delovnih mest z dodano vrednostjo, prepoved plačilne nediscipline ter spodbujanje domačega povpraševanja in potrošnje. Zelo konkretni so zlasti pri spremembah davčne zakonodaje. Pri dohodnini se med drugim zavzemajo za ponovno uvedbo 50-odstotne stopnje za tiste z najvišjimi prejemki in zvišanje praga sedanjega najvišjega dohodninskega razreda (41-odstotna stopnja), ki je zdaj določen pri zgolj 1255 evrih neto, pri DDV pa za ničelno stopnjo davka za proizvode za mlade družine. Predlagajo tudi dvig davka na dividende, uvedbo davka na finančne transakcije in prepoved odlogov ali odpisov socialnih prispevkov. Po drugi strani odločno nasprotujejo uvedbi tako imenovane socialne kapice, ki jo predlaga Virantova lista.

Posedi: V naslednjem letu so odprte vse opcije

Janez Posedi, novi predsednik Pergama in nekdanji vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, pravi, da so sindikati in delodajalci začeli aktivnosti, s katerimi nameravajo izoblikovati skupno stališče do potrebnih kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov. "Če se bomo dogovorili z delodajalci, potem menimo, da tudi vlada ne bo imela nič proti," je dejal Posedi.

Po njegovi oceni so reforme, ki jih pripravila Pahorjeva vlada, propadle zato, ker so vladni pogajalci na pogajanja prišli z izhodišči, ki pa so se precej razlikovala od poznejših predlogov zaklonov. "Če bo tudi zdaj podobno, potem se bo težko kaj uskladiti," je povedal. Predsednik Pergama meni, da bo za dogovor o reformah zahteval čas, obenem pa je prepričan, da zgolj varčevanje za izhod iz krize ne bo dovolj. "Treba bo nekaj storiti tudi na prihodkovni strani, na primer s spremembo dohodninske lestvice in uvedbo dodatnega razreda," meni Posedi, ki upa, da bo nova oblast ravnala trezno in v duhu zaščite najšibkejših.

Na vprašanje, ali je v prihodnjem letu pričakovati socialne nemire ali pa bo prišlo do dogovora, je Posedi dejal, da so odprte vse opcije. Pri tem se mu zdi zelo pomembno tudi, kako prepričati javnost, da so ukrepi potrebni. "Če jih ljudje ne bodo sprejeli, bi bil tudi naš pristanek zastonj," je dejal Posedi. Glede odnosa do ZSSS in Dušana Semoliča pa pravi, da imata sindikata zelo sorodna stališča, pri čemer so zaradi nekoliko drugačnega članstva prioritete včasih nekoliko drugačne. Kot primer je navedel minimalno plačo, ki pri Pergamu zaradi višjega standarda članstva ni tako v ospredju kot v bolj industrijskem ZSSS.

Prvi je na vrsti interventni zakon

Socialni dialog bo moral najprej steči glede interventnega zakona. Medtem ko v delu sindikatov, v katerem je tudi Posedi, nasprotujejo zlasti popolni zamrznitvi pokojnin in znižanju nadomestila za čas brezposelnosti za prve tri mesece z 80 na 70 odstotkov, pa se v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja zavzemajo predvsem za sprostitev napredovanj javnih uslužbencev. Predsednik Konfederacije Branimir Štrukelj je ob tem že večkrat tudi ponovil, da so se o podaljšanju interventnega zakona pripravljeni pogovarjati le ob zagotovilu, da v prihodnjem letu ne bo enostranskih posegov v plače.

"Na zniževanje plač bi se odzvali z vsemi sredstvi," je poudaril Štrukelj in ob tem opozoril na izjave najverjetnejšega mandatarja Zorana Jankovića, da znižanja plač v javnem sektorju v prihodnjem letu ne bo. Jankovića, ki je pred volitvami napovedoval dvoodstotno letno znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju, so v Konfederaciji opozorili tudi na dogovor s Pahorjevo vlado, po katerem zniževanje zaposlenih do konca leta 2013 ne bi smelo preseči 1 odstotka na leto. Po Štrukljevih besedah je Janković zagotovil, da bo dogovor spoštoval. Predsednik Konfederacije sicer pričakuje, da bodo socialni partnerji sprejeli socialni sporazum, v katerem bi kot ključna vprašanja izpostavili pokojninsko in zdravstveno reformo ter reformo trga dela.