Brezposelnost med invalidi je večja

Možnosti invalidov, da si zagotovijo ali obdržijo ustrezno zaposlitev in da napredujejo v njej, so zaradi telesne ali duševne prizadetosti manjše kot pri drugih, ki take težave nimajo. Brezposelnost med invalidi je tako bistveno večja.

V Sloveniji je bilo septembra skoraj 16.400 brezposelnih invalidov, kar je približno 15 odstotkov vseh registriranih brezposelnih oseb. Delovno aktivnih invalidov pa je bilo približno 30.400, od tega 16.600 moških in 13.800 žensk. To je 3,8 odstotka vseh delovno aktivnih oseb - torej zaposlenih in samozaposlenih skupaj, medtem ko kmetje v tem podatku niso upoštevani.

Število invalidov med delovno aktivnimi osebami močno narašča s starostjo. Med mlajšimi od 40 let je invaliden vsak 94., ki je delovno aktiven, med tistimi, ki so stari od 40 do 49 let, je invaliden vsak 22., med tistimi, ki so stari 50 ali več let, pa že vsak 11. V Sloveniji sta z zakonom urejena zaposlitvena rehabilitacija in zaposlovanje invalidov, v veljavi pa je tudi kvotni sistem zaposlovanja invalidov, ki določa kvote po področjih. Zaposlovanje invalidov pa naj bi se povečalo tudi z zakonom o socialni ekonomiji, ki je bil sprejet v letošnjem letu.

Pomemben način zaposlovanja so invalidska podjetja. Ta zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali ki ne morejo zadržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju. Konec leta 2010 je bilo okoli 160 invalidskih podjetij, ki so zaposlovala nekaj manj kot petino delovno aktivnih invalidov.

Največ invalidov opravlja preprosta dela

Največ invalidov je bilo zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, in sicer 38 odstotkov, sledili sta zdravstvo in socialno varstvo (11 odstotkov) ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (osem odstotkov). Invalidi so konec leta 2010 najpogosteje opravljali poklic v skupini, imenovani poklici za preprosta dela (21 odstotkov), sledila je skupina poklicev za neidustrijski način dela (18 odstotkov), v skupini strokovnjakov pa jih je bilo osem odstotkov.

Povprečna mesečna bruto plača invalidov v letu 2010 je po začasnih podatkih znašala 1155 evrov, kar je približno 75 odstotkov povprečne bruto plače v Sloveniji. Pri izračunu so upoštevane osebe, ki so zaposlene celo leto pri istem delodajalcu in s polnim delovnim časom.

Na specialni olimpiadi 66 zlatih medalj

Po podatkih Zveze za šport invalidov Slovenije v sistemu državnih prvenstev letno sodeluje okrog 1100 invalidov, mednarodnih prvenstev invalidov pa se udeleži okoli 170 reprezentantov letno. V obdobju od 1995 do 2010 so na svetovnih prvenstvih invalidov prejeli 13 zlatih medalj, na evropskih prvenstvih 30, na svetovnih igrah specialne olimpiade pa 66.

Med Slovenci do 10 odstotkov invalidov

Med prebivalci Slovenije je po navedbah državnega statističnega urada približno osem odstotkov invalidov, po oceni Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije pa nekaj manj kot 10 odstotkov.

Invalidnost je v svetu bolj razširjena, kot so ocenjevali doslej. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne banke živi z invalidnostjo približno 15 odstotkov ali več kot milijarda svetovnega prebivalstva. Med prebivalci v starosti 15 ali več let je okoli 785 milijonov ali 15,6 odstotka invalidov; od 110 do 190 milijonov teh oseb se srečuje z resnimi težavami pri vsakodnevnem življenju.

Število invalidov v svetu narašča. Glavna razloga za to sta staranje prebivalstva in povečevanje pojava kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rakava obolenja in duševne motnje. V EU ima lažjo ali težjo obliko invalidnosti vsak šesti prebivalec ali približno 80 milijonov ljudi. Med prebivalci Slovenije je invalidov po ocenah okrog osem odstotkov.

Opozorila ZN za vključenost v družbo

Združeni narodi so oktobra 1992 z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov z namenom, da bi v družbi spodbudili razumevanje invalidnosti, zavzemanje za dostojanstvo, pravice in blaginjo invalidov ter zavedanje o koristih, ki jih prinaša vključevanje invalidov v politično, družbeno, gospodarsko in kulturno življenje.