Njegova moč je bila polovica kilovata pri 250 vrtljajih, maksimalna hitrost pa približno 16 kilometrov na uro. Zanimivo, da je le deset let prej dr. J. W. Carhart, duhovnik v Wisconsinu v ZDA, ponudil 10.000 dolarjev nagrade tistemu, ki bo izumil vozilo kot nadomestilo tedanji živalski vpregi. Nadaljnji razvoj avtomobilov se je odvijal neverjetno hitro. Že 8. novembra 1909 je francoski dirkač Victor Hemery na angleškem dirkališču Brooklands kot prvi vozil hitreje od 200 kilometrov na uro, zgodovinski pa je bil tudi 27. september 1908, ko so pri Fordu predstavili model T. Kot prvega so ga proizvajali na tekočem traku, veljal je za prvi resnično dostopni avtomobil (s ceno 850 dolarjev, kar danes ustreza dobrim 20.000 dolarjem), ki ga je za svojega vzelo dobrih 15 milijonov zemljanov. Množičen pojav štirikolesnikov je sprožil potrebo po širših in varnejših cestah (in tudi bencinskih črpalkah, prvo so postavili leta 1906), med prvimi pa je bila v 20. letih minulega stoletja Lincolnova avtocesta med New Yorkom in San Franciscom. Z naraščajočo hitrostjo (v številnih državah je dolgo veljalo pravilo: hitrost vožnje naj bo primerna razmeram na cesti) se je seveda povečevalo število žrtev (prva zabeležena je iz leta 1898, ko se je poslovnež Henry Lindfield zaletel v drevo), avtomobili pa so postajali tudi vse bolj prestižni, denimo maybach zeppelin iz leta 1928, katerega medosna razdalja je bila neverjetnih 3,73 metra, 7-litrski V12 pa je premogel 150 konjev moči. Minilo je nekaj desetletij, ko je naftna kriza z začetka 70. let proizvajalce prisilila k miselnemu zasuku, da so potrebni varčni in okolju bolj prijazni avtomobili, namesto moči in posledično visoke hitrosti pa je vse pomembnejša postajala varnost (prva zračna blazina v letu 1974, ABS v letu 1978 in ESP v letu 1997), ki jo danes bolj ali manj utelešajo vsi avtomobili, tako tisti z dna (na primer dacia sandero za slabih sedem tisočakov) kot tudi vrha cenovne lestvice (bugatti veyron GS za skorajda dva milijona evrov).
Foto: V 125 letih izdelanih več kot dve milijardi avtomobilov
2.485,041.881. Za lažje razumevanje: dve milijardi 485 milijonov 41 tisoč 881. Številka ni napisana kar tako, saj ima globlji pomen. V 125 letih, odkar je na cesto zapeljal prvi avtomobil z modernim motorjem z notranjim zgorevanjem, so namreč izdelali natanko toliko avtomobilov. Zgodovinsko številko 1 nosi benz patent-motorwagen, ki so ga javnosti v Mannheimu predstavili 3. julija 1896, trikolesnik pa je imel motor vgrajen zadaj.
29. januarja 1886 je Karl Benz pod zaporedno številko 37435 vložil prošnjo za zaščito patenta, kar velja za začetek sodobnega avtomobilizma. Med letoma 1886 in 1894 so izdelali 25 vozil, razvoj je financirala njegova žena Bertha (na fotografiji z otrokoma Eugenom in Richardom). Poznejši testi na Univerzi v Mannheimu so pokazali, da motor namesto 0,66 premore 0,9 konja moči. Vozilo benz patent-motorwagen številka 3 je imelo že 2 konja moči, z njim pa se je Bertha avgusta 1888 podala na prvo daljšo pot v dolžini 106 kilometrov (Mannheim–Pforzheim). Ko je dosegla cilj, je možu poslala telegram, prespala pri mami in se tri dni pozneje vrnila domov.
Ford model T (1908–1927): izdelanih 15 milijonov, revolucionarni tekoči trak je osemkratno povečal hitrost proizvodnje, cena sprva 850 dolarjev, zadnja leta proizvodnje le 290 dolarjev.
Blitzen benz (1909-1923): Izdelali so jih le šest z 21,5-litrskim motorjem z 200 konji moči, 9. novembra 1909 je Victor Hemery za volanom postavil hitrostni rekord 202,7 km/h, dve leti kasneje pa ga je Bob Burban dvignil na 228,1 km/h, kar je obveljalo do leta 1919.
De Dion-Bouton type Y (1904-1905): V začetku 20. stoletja je bila francoska družba največja na svetu z letno proizvodnjo 400 avtov in 3200 motorjev, type Y je zmogel 6 konjev moči. Zadnji avto je tovarno zapustil leta 1932.
Maybach Zeppelin (1928-1934): Luksuzno vozilo je tehtalo več kot tri tone, na voljo pa je bilo v limuzinski in kabrioletski različici z dolžino 5,5 metra. Model DS7 je imel 7-litrski motor s 150 konji moči, DS8 pa 8-litrskega z 200 KM in maksimalno hitrostjo 170 km/h, oba sta bila dvanajstvaljnika. Maybach je pred dvema letoma znova obudil zappelina v dveh medosnih različicah (57 S in 62 S) ter ceno dobrih 400.000 evrov.
Horch 12 typ 600 (1932-1933): Skupaj s type 670 (30 cm krajša medosna razdalja) so izdelali 81 prestižnih vozil s ceno 25.000 tedanjih mark, dolžino 5,5 metra in medosno razdaljo 3,75 metra. Teža se je gibala okoli 2,5 tone, dvanajstvaljnik je bil dovolj za maksimalnih 140 km/h,
Hispano suiza H6B (1919-1932): Španska znamka je predstavila nekaj najlepših in najbolj prestižnih avtomobilov tistega časa, modeli H6 pa so veljali za najdražje v Evropi, maksimalna hitrost je bila 135 km/h. Proizvajali so jih v sprva Franciji in kasneje na Češkem, ko so šestvaljne zamenjali dvanajstvaljni motorji.
Tatra 77 (1934–1938): gre za prvo aerodinamično oblikovano serijsko vozilo z zadaj vgrajenim 3,4-litrskim zračno hlajenim osemvaljnikom, ki ga je nasledil model 77A s koeficientom zračnega upora le 0,212. Izdelali so jih 249, avto je v dolžino meril 5 metrov, za razvoj sta skrbela Hans Ledwinka in Paul Jaray, bolj poznana kot glavna inženirja pri Zeppelinu, izdelovalcu zračnih plovil.
Citroën DS (1955-1975): Znamenita žaba, namenjena poslovnežem, s hidravličnim podvozjem in futuristično obliko je bila močno pred časom, sestavljali so jo tudi v Cimosu v Sloveniji, skupne prodajne številke so dosegle 1,5 milijona. Zelo redka različica je bila kabriolet, še redkejša kupe, obe pa med zbiratelji dosegata visoke vrednosti.
Volkswagen type 1 (1938-2003): Priljubljeni hrošč je osrečil 21,529.464 zemljanov, naprodaj pa je bil kot dvovratna limuzina in kabriolet. Toliko let v skorajda nespremenjeni obliki ni dočakal nobeden drug avto na svetu. Nastal je po ukazu Adolfa Hitlerja, da naredijo ljudski avto, primeren za vsak žep (stal naj bi največ 990 mark).
Volkswagen type 1 (1938–2003)
Mini (1959-2000): Britanska ikona je v začetku 60. let v dolžino merila le 3,05 metra (karavan 3,4 m), razvili so ga zaradi Sueške krize, ko je prišlo do pomanjkanja goriva in je prodaja velikih avtov močno upadla, zaradi nizke cene naj bi po besedah konkurentov tovarna na vsakem prodanem avtu pridelala 30 funtov izgube. Za svojega so ga hitro vzele zvezde iz sveta filma in glasbe.
Trabant P50 (1957-1962): Izdelali so jih 128.248, avto z dolžino 3,36 metra se je hvalil s prostorom za štiri potnike, 500-kubični motor je imel 18 konjev moči (različica OP50/1 20 KM), kar je bilo dovolj za maksimalnih 90 km/h, osnovna cena pa je bila 7650 mark. Razmišljali so tudi o karavanu, kupeju in klasični limuzini, a se odločili le za karavana. Zaradi embarga na jeklo, ki so ga uvedle zahodne države, so za izdelavo uporabili umetni material duroplast (plastika in 46 odstotkov posebne vrste bombaža), zato je bila teža le 620 kilogramov.
Renault 4 (1961-1992): Z dobrimi osmimi milijoni izdelanih primerkov priljubljena katrca predstavlja pomemben del avtomobilske zgodovine, tudi sama pa letos praznuje okrogel jubilej, saj mineva 50 let, odkar je prva zapeljala na ceste. Prvi renault s prednjim pogonom (ponujali so tudi štirikolesnega) je bil nekaj posebnega tudi zaradi prestavne ročice ob volanu, motorji pa niso ponujali kakšnega zmogljivostnega presežka, sploh osnovni 0,75-litrski z vsega 20 konji moči, ki je 600 kilogramov težko katrco pognal komajda prek meje 100 km/h. Nikakor pa ne gre prezreti niti dejstva, da smo to 3,66 metra dolgo vozilo za svojo vzeli tudi Slovenci, saj so jih med letoma 1974 in 1992 pri nas izdelali 575.960.
Fiat 128 (1969 – 1985): Fiatov pionir na področju pogona na prednji kolesi in evropski avto leta 1970 je bil sprva na voljo le z 1,1-litrskim bencinskim motorjem, s katerim je dosegel najvišjo hitrost 137 km/h. Bolj kot zaradi vsega ostalega pa je avto za Slovence zanimiv zaradi tega, ker ga je bilo moč v različnih verzijah v velikem številu pod Zastavino blagovno znamko srečati tudi na naših cestah. Tudi kot legendarno stoenko.
Toyota corolla (1966 – danes): Le eno dejstvo pove vse o tem avtomobilu: da gre za najbolj prodajan avto vseh časov. V 45 letih, odkar izdelujejo vozilo s tem imenom, so jih namreč izdelali krepko prek 35 milijonov, v prvih 40 letih proizvodnje pa so povprečno prodali po eno corollo na vsakih 40 sekund. Prvo generacijo so izdelovali do leta 1970, zaradi dokaj šibkih motorjev (verziji s 55 ali 60 konji) pa se je ob prihodu na ameriški trg sprva opekla, a že z drugo generacijo tudi tam popravila vtis. Zaradi rekordnih številk se je že leta 2000 vpisala v Guinnesovo knjigo rekordov, ostalo pa je zgodovina.
Volkswagen golf (1974 – danes): Če je za nek avtomobilski razred splošno sprejeto, da gre za golfov razred, je jasno, za kako veliko ime v avtomobilski zgodovini gre. Trenutno s proizvodnih trakov prihajajo primerki šeste generacije, prvo pa so izdelovali do leta 1983. Golf je že ob predstavitvi stopil v velike čevlje, saj je predstavljal nadomestilo za legendarnega hrošča, kmalu pa je dokazal, da so mu še tako veliki povsem prav. Bil je eden prvih uspešnih avtomobilov s pogonom na prednji kolesi, osnovni motor pa je bil na začetku 1,1-litrski bencinar z 49 konji, leta 1978 pa so predstavili tudi prvega dizla (1,5-litrski z 48 KM).
Porsche 911 (1963–danes): z eno besedo – legenda. Od leta 1963 pa vse do danes je namreč ohranil svojo nezmotljivo obliko, z nekaterimi majhnimi popravki in osvežitvami ter osnovno karakteristiko – motor je nameščen v zadku avtomobila. Osnovni model je premogel motor s 130 konjskimi močmi. Samo prvo generacijo so izdelovali vse do leta 1989.
Mercedes razreda A (1997 – danes): Mercedesov vstopni model na veliki večini svetovnih trgov je bil ob prihodu na ceste revolucionaren zaradi posebnega sistema v primeru nesreče, ki so ga poimenovali »sendvič«. Ta je pomenil, da je v primeru hude nesreče motor zdrsnil pod potniško kabino. Začetek prodaje so zaznamovale tudi hude težave na losovem testu, zaradi česar so vpoklicali nekaj tisoč avtomobilov in zadevo rešili s prilagajanjem podvozja in vgradnjo sistema ESP. Prvo generacijo so izdelovali do leta 2005, precej spremenjena tretja, ki bo s predhodnikom delila zgolj ime in bo konkurirala vozilom v golfovem razredu, pa naj bi luč sveta ugledala že kmalu.
Toyota prius (1997 – danes): S prvimi prodanimi primerki na Japonskem se je prius v zgodovino avtomobilizma vpisal kot prvi hibrid masovne proizvodnje in je do danes sinonim za »zelena« vozila. Na cestah je trenutno tretja generacija, vozilo je naprodaj v več kot 70 državah sveta. Do leta 2007 je dosegel mejo milijon prodanih primerkov, leta 2010 mejo dveh milijonov, do avgusta letos pa so samo primerkov tretje generacije prodali okrogel milijon.
Bugatti veyron EB 16.4 (2005-2011): Različica SS je veljala za najhitrejši zakonsko dovoljeni serijski avto na svetu z maksimalno hitrostjo 431,07 km/h, njen motor pa premore moč kar 1200 konjev (standardna različica »le« 1001). Superšportnik v dolžino meri 4,46 metra, njegova cena pa se približuje dvema milijonoma evrov. Samo morebitna zamenjava 7-stopenjskega menjalnika z dvojno sklopko lastnika stane 120.000 evrov. Skupno so jih prodali 300, zadnjega 9. septembra letos.
