Njegova moč je bila polovica kilovata pri 250 vrtljajih, maksimalna hitrost pa približno 16 kilometrov na uro. Zanimivo, da je le deset let prej dr. J. W. Carhart, duhovnik v Wisconsinu v ZDA, ponudil 10.000 dolarjev nagrade tistemu, ki bo izumil vozilo kot nadomestilo tedanji živalski vpregi. Nadaljnji razvoj avtomobilov se je odvijal neverjetno hitro. Že 8. novembra 1909 je francoski dirkač Victor Hemery na angleškem dirkališču Brooklands kot prvi vozil hitreje od 200 kilometrov na uro, zgodovinski pa je bil tudi 27. september 1908, ko so pri Fordu predstavili model T. Kot prvega so ga proizvajali na tekočem traku, veljal je za prvi resnično dostopni avtomobil (s ceno 850 dolarjev, kar danes ustreza dobrim 20.000 dolarjem), ki ga je za svojega vzelo dobrih 15 milijonov zemljanov. Množičen pojav štirikolesnikov je sprožil potrebo po širših in varnejših cestah (in tudi bencinskih črpalkah, prvo so postavili leta 1906), med prvimi pa je bila v 20. letih minulega stoletja Lincolnova avtocesta med New Yorkom in San Franciscom. Z naraščajočo hitrostjo (v številnih državah je dolgo veljalo pravilo: hitrost vožnje naj bo primerna razmeram na cesti) se je seveda povečevalo število žrtev (prva zabeležena je iz leta 1898, ko se je poslovnež Henry Lindfield zaletel v drevo), avtomobili pa so postajali tudi vse bolj prestižni, denimo maybach zeppelin iz leta 1928, katerega medosna razdalja je bila neverjetnih 3,73 metra, 7-litrski V12 pa je premogel 150 konjev moči. Minilo je nekaj desetletij, ko je naftna kriza z začetka 70. let proizvajalce prisilila k miselnemu zasuku, da so potrebni varčni in okolju bolj prijazni avtomobili, namesto moči in posledično visoke hitrosti pa je vse pomembnejša postajala varnost (prva zračna blazina v letu 1974, ABS v letu 1978 in ESP v letu 1997), ki jo danes bolj ali manj utelešajo vsi avtomobili, tako tisti z dna (na primer dacia sandero za slabih sedem tisočakov) kot tudi vrha cenovne lestvice (bugatti veyron GS za skorajda dva milijona evrov).

Električni avto z dolgo brado