Ime mu je Tim Matavž, star je 22 let in je doma iz Šempetra pri Novi Gorici, med strelce pa se je pred dobrim tednom dni vpisal na svojem prvem velikem derbiju na Nizozemskem. Že kot najstnik je šel v svet in kot kaže, so mu nogometne zvezde naklonjene. Potem ko je z goli osvojil navijače Groningena, je na dobri poti, da podobno stori tudi v petem največjem mestu na Nizozemskem, čeprav tam živi šele dva tedna. Tako je slutiti, ko se človek z njim sprehaja po središču Eindhovna.

Ko je v petek popoldan hodil po Eindhovnu, mu ni bilo dolgčas. Za to so poskrbeli posamezni navijači 21-kratnega prvaka Nizozemske. "Jutri moraš zabiti gol," mu je sporočil eden od njih (Matavž ga je ubogal, kajti naslednji dan se je vpisal med strelce proti Rodi iz Kerkradeja), drugi je kmalu za tem dodal: "Dosegel boš hat-trick." Sledila je prošnja za fotografiranje in opazovanje zvedavih oči, ko se je pred eno od športnih trgovin poigraval z žogo. "Raje vidim, če ne pritegnem preveč pozornosti. A se seveda z veseljem posvetim vsakemu navijaču, ki me prosi za avtogram ali sliko," se je priljubljenosti branil slovenski reprezentant. Prve odzive po prihodu v mesto luči je rdeče-bela "devetica" že požela. Kaj bo šele, ko bo blizu izpolnitve svojega cilja, to je 20 zadetkov v tej sezoni. Do zdaj jih je zabil pet (tri za Groningen in dva za PSV). "Prav veliko časa se v mestu ne zadržujem. A sem se na podoben odziv navijačev že privadil. Ko grem v trgovino, me vedno ogovori vsaj en navijač. Tega sem vajen že iz Groningena," je v sončnem popoldnevu na vrtu enega od gostinskih lokalov v neposredni bližini cerkve svete Katarine razlagal Tim Matavž.

Idiličen razgled iz 16. nadstropja

V prihodnje bo dodobra spoznal ulice v središču mesta z 250.000 prebivalci, kajti živi ravno na eni od njih. V šestnajstem nadstropju ene višjih stavb v Eindhovnu, kjer mu je v času Dnevnikovega obiska družbo delalo dolgoletno dekle Polona s prijateljicami iz Šempetra, ima idiličen razgled. Pogled na stadion Phillips je za nogometnega navdušenca pomirjujoč kot bučanje morja ob toplem poletnem večeru. Pa še priročno je. Potem ko je v soboto dosegel enega sedmih golov PSV (štiri je zabil Dries Mertens, ki je v izjemni formi in je avgusta blestel tudi v Stožicah), se je domov lahko odpravil kar peš. Do delovnega mesta ima namreč le tri minute hoje, do trgovin v starem delu prav toliko, le do centra za trening, kjer je spoznal, kaj je nogometni luksuz, se mora voziti okoli petnajst minut z avtomobilom. "Klub je vrhunsko organiziran. Vse, kar si nogometaš zaželi, dobi. Imamo izjemen center za trening, kjer imamo zdravnika, fizioterapevta, včasih pride celo kiropraktik. Pri regeneraciji nam pomagajo tudi bazen in savne. Ko sem iz Gorice prestopil v Groningen, sem z odprtimi očmi gledal infrastrukturo v svojem novem klubu. V Eindhovnu je še bolje."

V tej sezoni si je postavil visoke cilje. Ker je PSV zanj plačal sedem milijonov evrov, mu kaj drugega niti ne preostane. Ne bo poskušal doseči le magične meje dvajsetih zadetkov, ampak tudi osvojiti nizozemski državni naslov, na katerega PSV čaka od leta 2008, in se čim višje prebiti v evropski ligi. "PSV vsako leto cilja na naslov prvaka, zato nekaj pritiska je. V ekipo so precej vložili. Pripeljali so nekaj novih nogometašev in prepričan sem, da imamo lepe možnosti za osvojitev naslova. Glavni konkurent bo verjetno Ajax. Precej so plačali zame, zato ljudje pričakujejo, da bom dal veliko golov in dobro igral. Za zdaj je vse v redu. V Eindhovnu so me lepo sprejeli. S tem, ko sem že na prvih tekmah igral v prvi postavi, so mi pokazali, da mi zaupajo. Upam, da jim bom vrnil z zadetki. Na Nizozemskem, kjer sem že štiri leta, se odlično počutim. Ljudje so odprti in prijazni. Če bi lahko, bi spremenil le vreme. Nič ne bi imel proti, če bi tukaj ostal zelo dolgo, a v nogometu se lahko z danes na jutri vse spremeni," se je razgovoril strelec petih golov za slovensko reprezentanco.

Pomaga mu Phillipe Cocu

V prvih dneh po prestopu mu je največ nasvetov in pomoči ponudil Bolgar Stanislav Manolev, ki je pred leti v Litexu iz Loveča igral skupaj z Milivojem Novakovičem. Da bi se že na začetku počutil domače, pa skrbijo izkušenejši soigralci, ki pogosto organizirajo večerjo za vso ekipo, kar je v svetu surovega profesionalizma bolj izjema kot pravilo. "Vzdušje v klubu je podobno družinskemu," je dejal Matavž, ki ima to čast, da sprejema tudi navodila klubske legende Phillipa Cocuja, nekdanjega nogometaša Barcelone in reprezentanta Nizozemskem (ima 101 nastop), ki opravlja vlogo pomočnika trenerja Freda Ruttna. "Cocu je umirjen človek in mi na vsakem koraku poskuša pomagati z nasveti. Tudi Rutten je odličen trener. Goji napadalni nogomet, v katerem ne sme manjkati discipline."

Matavž je izbral idealno državo za razvijanje svojega talenta. Na Nizozemskem so z mladimi nogometaši strpni, njihova obramba pa ni najbolj čvrsta, kajti igra je izrazito napadalna. V Italiji, kamor bi se dvakrat skoraj preselil, bi bila druga pesem. Nazadnje je bil tik pred prestopom v Napoli (ko je zapuščal Gorico, se je zanj ogrela Fiorentina), a se je naposled odločil za PSV, tudi zato, ker so se Italijani izkazali za (milo rečeno) nepredvidljive pogajalce, kar je v hujši obliki občutil še marsikdo drug. "Povsem nič mi ni žal, da nisem prestopil v Napoli. Za razvoj moje kariere je precej bolje, da sem se odločil za PSV. Obeta se mi več priložnosti," je dejal. Nato je razložil še ozadje propadlega prestopa v Napoli: "Vse je bilo že dogovorjeno, a nato okoli teden dni ni bilo več odgovora z Napolijeve strani, zato sem se odločil, da tja ne bom šel. S tem so pokazali, da ne verjamejo vame, jaz pa sem si želel iti nekam, kjer bi zaupali v moje sposobnosti." Kljub temu si nekoč želi igrati v Italiji ali Španiji. "Dvakrat sem bil blizu italijanski ligi. Pravijo, da gre v tretje rado. Bomo videli, če je to res," se je nasmehnil.