V središču obtožnice je poročilo, ki ga je komisija izdala le teden dni pred potresom, v njem pa je zapisala, da obstaja malo možnosti, da bi mesece trajajočim šibkim potresnim sunkom sledil večji potres. Čeprav je komisija v poročilu zapisala tudi, da večjega potresa ni mogoče izključiti, tožniki menijo, da je prebivalcem dala preveč pomirjujoče, nenatančne, nepopolne in nasprotujoče si ocene, zaradi česar se niso mogli pravočasno umakniti na varno. Tožniki vztrajajo, da je sedmerica ravnala malomarno, odvetniki obtoženih pa, da znanosti ni mogoče postaviti na zatožno klop.
Sojenje je pritegnilo precejšnjo pozornost znanstvenikov po vsem svetu. Več kot 5000 znanstvenikov je lani spisalo peticijo v podporo italijanskim kolegom, v kateri so pojasnili, da do zdaj ni bil natančno napovedan še noben večji potres in da natančno napovedovanje potresov tudi ni mogoče. V odprtem pismu italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu so zapisali, da znanstvenikom očitajo kazniva dejanja, čeprav napovedovanje potresov tehnično ni izvedljivo.
Potres z močjo 6,3 stopnje po Richterjevi lestvici je prizadel več kot 120.000 ljudi, ki so se morali zaradi porušenih domov preseliti v šotore, začasna prebivališča in hotele. L'Aquila, ki jo je potres skoraj povsem porušil predvsem zaradi slabe gradnje, še danes ni obnovljena. V mesecih po potresu so izbruhnile številne polemike na račun poročila, ki ga je izdala komisija, in novinarske konference, ki je potekala po sestanku znanstvenikov o možnosti močnejšega potresa.
Eden od povabljenih znanstvenikov, ki je danes na zatožni klopi, je krivdo za slabo komunikacijo s prebivalstvom pripisal agenciji za civilno zaščito. Jezni prebivalci L'Aquile, ki so se včeraj udeležili sojenja, so prepričani, da bi jim komisija morala sporočiti, da "sedijo na bombi". Ker tega niso storili, zdaj zahtevajo pravico in upajo, da bo sojenje pripomoglo k učinkovitejšemu obveščanju v podobnih primerih.
