Študentsko delo, s. p. ali pogodba za posamezno opravljeno delo?

S pomočjo sodelavcev Zavoda mladi podjetnik smo preverili, kakšne možnosti imajo študenti, ki ostanejo brez statusa in študentske napotnice, da lahko še naprej delajo brez pogodbe o redni zaposlitvi, in kakšne so razlike med posameznimi oblikami honorarnega dela.

Študentsko delo po 26. letu postane precej "dražje"

Študentsko delo torej lahko opravljajo študenti s statusom študenta ali dijaki, prav tako s statusom dijaka, in starejši od 15 let, in sicer na podlagi napotnice, ki jim jo izdajo študentski servisi, zavod za zaposlovanje in zaposlitvene agencije. Višina zaslužka pri študentskem delu ni omejena, veljajo pa posebna pravila pri plačevanju dohodnine. Po zakonu se namreč ne odvaja akontacije za izplačila do vključno 400 evrov, če študent ali dijak hkrati izpolnjuje tudi pogoje za posebno osebno olajšavo, kar pomeni, da ni starejši od 26 let. V tem primeru ali če je zaslužek višji od 400 evrov, se namreč od zneska odvede 22,5 odstotka akontacije. So pa vsi študenti, ne glede na to, ali jim je bila med letom odvedena akontacija ali ne, dolžni oddati napoved za dohodnino, če so v koledarskem letu zaslužili več od splošne olajšave, ki za leto 2011 znaša 3143,75 evra.

Študenti in dijaki, ki jim podjetja za opravljeno delo plačujejo prek študentske napotnice, imajo sicer pravico do olajšav, s katerimi si znižajo davčno osnovo. In sicer so upravičeni do splošne olajšave v višini 3143,57 evra, če jih starši ne prijavijo kot vzdrževanega družinskega člana, do olajšave normiranih stroškov, ki znašajo 10 odstotkov od skupnih letnih prihodkov, in do posebne osebne olajšave, ki prav tako znaša 3143,57 evra.

Do te olajšave so upravičeni tudi študenti, ki so letos dopolnili 26 let, saj je posebna osebna olajšava priznana v celoti, četudi študent del leta ne izpolnjuje pogojev zanjo. Ko vse naštete olajšave odštejemo od obdavčljivih prihodkov, dobimo davčno osnovo, ki nam pove, v kateri davčni razred "spadamo" in koliko odstotkov (16, 27 ali 41) od davčne osnove bomo morali vrniti državi.

Avtorska ali podjemna pogodba, morda s. p.?

Ko študent dopolni 26 let in v prihodnjem koledarskem letu izgubi pravico do posebne osebne olajšave, je dobro premisliti, ali se mu še vedno splača delati prek napotnice, saj od vsakega izplačanega zneska "izgubi" skoraj četrtino zasluženega denarja.

Če želi, tudi v skladu z dogovorom z delodajalcem, zamenjati obliko honorarnega dela, ima na voljo tri možnosti: avtorsko pogodbo, podjemno pogodbo in s. p. oziroma popoldanski s. p.

Med študenti brez statusa je zelo priljubljena oblika honorarnega dela prek popoldanskega s. p. Ta se s pravnega stališča ne razlikuje od klasičnega s. p., prav tako so v obeh primerih enake posameznikove dolžnosti in pravice, razlika pa je v plačilu prispevkov za socialno varnost. Posameznik, ki ima odprt popoldanski s. p., za opravljanje dejavnosti plačuje mesečne pavšalne prispevke, ki za tiste, ki so zaposleni za manj kot 40 ur na teden (sem spadajo tudi študenti), znašajo okoli 150 evrov, vključujejo pa prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Običajni s. p. pa v primerjavi s popoldanskim plačuje najmanj 225 evrov prispevkov mesečno, saj se prispevki za socialno varnost pri popoldanskem s. p. plačujejo iz drugega naslova. To so pri študentih starši, pri upokojencih država, pri zaposlenih pa delodajalci. Pri običajnem s. p. pa podjetnik vse svoje davke in prispevke plačuje sam, pojasnjujejo v Zavodu mladi podjetnik.

Kljub vsemu je popoldanski s. p. zaradi administrativnih stroškov smiselno odpreti zgolj v primeru, če študent prejema redne mesečne dohodke, ki presegajo 500 evrov, svetujejo v Zavodu mladi podjetnik, tistim, ki zaslužijo manj, pa predlagajo avtorsko ali podjemno pogodbo. Izbira med slednjima je odvisna od narave dela, koristno pa je poznati tudi njune davčne učinke.

Za naročnika del je ugodnejša avtorska pogodba

Podjemna pogodba se največkrat uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov in podobnih fizičnih opravilih, medtem ko se avtorska pogodba sklene za avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Ključna razlika med avtorsko in podjemno razliko je torej, da je prva namenjena plačilu avtorskega dela, druga pa vseh ostalih del.

Kar zadeva plačevanja davkov, pa imata obe pogodbi enake osnovne določbe, medtem ko je pri podjemni pogodbi treba plačati še nekaj dodatnih prispevkov, ki jih krije naročnik. Pri obeh pogodbah torej davčno osnovo predstavlja dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov dohodka. Poleg tega lahko posameznik uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in prenočitve, povezane z opravljanjem dela. Enako kot pri drugih dohodkih iz zaposlitve pa je izplačevalec dohodka zavezan plačati akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov od davčne osnove, ki se vključuje v dohodnino.

Kar podjemno pogodbo ločuje od avtorske, je plačilo posebnega davka na določene prejemke, ki ga plača naročnik, in sicer v višini 25 odstotkov od bruto izplačila za opravljeno delo. Pri podjemni pogodbi je za razliko od avtorske prav tako treba plačati tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih v višini 6 odstotkov od bruto izplačila plača naročnik dela. Poleg tega pa je dolžan posameznika še zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen.

Za prejemnika torej ni razlike, ali plačilo prejme prek avtorske ali podjemne pogodbe, bo pa vsak naročnik gotovo raje izbral sodelovanje na podlagi avtorske pogodbe, saj ta zanj predstavlja nižje stroške. Za boljšo predstavo, kako so odvedeni različni prispevki, smo v tabeli pripravili primer izplačil podjemne in avtorske pogodbe.

Po pregledu vseh potrebnih plačil prispevkov ugotovimo, da je davčno breme pri podjemni pogodbi za naročnika del neprimerno višje kot pri avtorski pogodbi. "V skladu s tem je bolj smiselno, da se, kjer je to le mogoče, za izvedbo storitev sklene avtorska pogodba," svetujejo v Zavodu mladi podjetnik in dodajajo, da ob tem velja biti pozoren na vrsto naročenega dela.

"Kadar namreč presodimo, da predmeta pogodbe nikakor ni mogoče opredeliti kot avtorsko delo, je zato, da se izognemo davčnemu tveganju, bolj smiselno, da sklenemo podjemno pogodbo," priporočajo v Zavodu mladi podjetnik.