Posnetek je bil z uradnega youtube kanala ameriške televizijske hiše CBS, ki na njem promovira svoje televizijske oddaje in serije. Vse svoje videe imajo opremljene z nepreskočljivimi oglasi. Prima.

Seveda mi je, staremu internetnemu romantiku, ob tem takoj en kilobajt duše umrl. Kje smo, kam smo prišli, kam gremo? Kako, kdaj in čemu smo takole zatavali? Google, oh, Google! Še včeraj (se zdi) sem te na sestankih dajal za zgled, kako okusno nemoteče in ja, celo uporabne so tvoje reklame! Kako znaš izluščiti zrnje od smetja, kako lepo upoštevaš, da sem iz Slovenije, kako znaš prisluhniti mojim željam, še preden jih do konca odtipkam, kako natančni so tvoji zadetki! Ko si kupil YouTube, sem bil vesel. Zdaj bo internetni video končno zares zaživel, sem si mislil, zdaj bodo fantje zavihali rokave in naredili iz tega celo revolucijo!

Zdaj je tega pet let. Novega nič. Video v visoki ločljivosti je super - ampak kaj več se pa na YouTube že lep čas ni premaknilo. Namesto desetih minut je zdaj omejitev dolžine posnetkov pri petnajst. Še kaj? Takole iz glave se ne spomnim ničesar več… Aja, s kamero se zdaj lahko posnameš direktno v oblake. Aja, zdaj imaš natančen pregled nad statistiko svojih posnetkov, koliko ogledov in od kod. Tega včasih ni bilo. Reklam pa pred petimi leti SPLOH ni bilo! Zdaj pa tole sranje? Fiksirane reklame? Na, zdaj vem, kaj so počeli teh pet let. Spreminjali koncept spletnega videa nazaj v televizijo.

Saj ne bi toliko zameril, če bi na tistem CBSovem kanalu bilo kaj vsebine. Če bi se človek lahko naužil vsaj nekaj žlahtne ameriške teve kulture in malo pokukal, kaj se bo dobrega gledalo na slovenskih teve ekranih čez leto ali dve… Kakšno oddajo bi si ogledal ali pa pokukal v njihov nedvomno bogat arhiv. Nič od tega - tam so le povezave do posameznih izbranih epizod iz predpotopne črno-bele nadaljevanke Ljubim Lucy (I Love Lucy), drugega nič. Od sodobnih vsebin pa le napovedniki, odlomki in povzetki sezon najbolj priljubljenih nadaljevank, ena sama reklama za njihov program pač, nič novega. Novo je to, da moram zdaj najprej pogledat reklamo za žajfo, če hočem videt reklamo za teve program. Nekdo me ima za norca.

Auč! Pravkar so na mrežo pricurljale novice o prodajnih številkah HP TouchPada in so žalostne. V eni od ameriških prodajnih mrež Best Buy so jih prodali komaj 25 tisoč, desetkrat toliko pa jih hočejo neprodanih vrniti proizvajalcu (Hewlett Packard), ta pa jih nima kam spravit in je zdaj špetir. Recenzenti so napravico ob izidu v en glas hvalili - kdor je tabletko držal v roki, vsak je zatrjeval, da je zanimiva. HPjevci so stavili na svoj operacijski sistem (Web OS) in že s tem pobrali nekaj simpatij, ker smo se vmes mogoče že malo naveličali gugl-epl prevlade. A podobno kot novemu Microsoftovemu sistemu za mobilce tudi temu manjka širšega ekosistema in aplikacij. Saj se spomnite, kako sem oh in ah padel na sposojeno omnio 7 in dal kapo dol, bravo Microsoft? Bil navdušen nad svežino uporabniškega vmesnika? Resnici na ljubo ga imam že dva tedna le za važenje pred obiski. Z iphonom ne impresioniraš več nikogar, se ga je folk navadil. A ko grem ven, ostane omnia doma. Sumim, da ima Web OS podobne težave. Zgleda sveže in priročno, v vsakdanji uporabi pa počepne. In brez trgovinice z aplikacijami z nakupom na en knof si ga v dandanašnji konkurenci tablic popušil, prjatu. Na spletu vidim naslove, v katerih je nesrečna tablica preimenovana v OuchPad. Auč! Baje da tržišča tablic sploh ni, je le tržišče ipadov.

Novica tedna pa je nedvomno Googlov nakup Motorole Mobility za 12,56 milijarde dolarjev. To je tista firma, ki je pred leti s telefonom razr kraljevala na ljubljanskih uličnih plakatih in, sklepam, drugod po svetu. Se še kdo spomni? Vsaj bežno? Vsota 12,56 milijarde je, mimogrede, štirikratnik števila pi (4 x 3,14), naj se ve, kako Google rola. Tako kot so za tisti zloglasni paket Nortelovih patentov v večno Arhimedovo slavo vehementno ponudili 3,14 milijarde. Hudo, kaj? Če jim tistih patentov ne bi za 4,5 milijarde odnesla na hitro spajdašena Apple in Microsoft, Google pa v jok in na drevo, ker je vedel, da bodo batine. Brez vreče tehnoloških patentov je Android praktično prepognjen čez plot, s hlačami okrog kolen in napisom: Vtakni tu! Zadaj pa Apple s prgiščem viagre in fraj vikendom. Nakup Motorole je bil ena od rešitev, čeravno ne poceni.

Takole poroča Wall Street Journal: "Zaposleni - približno 20.000 pri Motoroli in skoraj 29.000 pri Googlu - se bodo morali navaditi drug drugega. Eden od bivših vodilnih pri projektu Android se je pohvalil, da imajo Googlovi uslužbenci povprečno za dvajset točk višji inteligenčni kvocient kot njihovi kolegi iz Motorole."

Zanimivo, ni? Komentarja nimam, poante tudi ne. Zanimivo pač.