Boris Lenič

Ko voznik kihne za volanom avta, ki vozi s hitrostjo sto kilometrov na uro, je vozilo približno eno sekundo brez nadzora. Tako prevozi nenadzorovano približno 30 metrov, v tem času pa se lahko zgodi marsikaj, tudi huda nesreča.

Zato velja: ne kihajte, ko vozite. Ampak tega se (še) ne da predpisati, tudi zdravniki tovrstnih nevšečnosti ne morejo povsem odpraviti. Jih pa lahko, skupaj s proizvajalci avtomobilov, precej omilijo oziroma "razredčijo". Kar 80 milijonov Evropejcev trpi zavoljo najrazličnejših alergijskih bolezni in njihovo število nenehno narašča. Mnogi med njimi so seveda vozniki.

Več kot dvajset odstotkov Nemcev in pripadnikov drugih evropskih razvitih držav ima težave z alergijo. Gre torej za množico uporabnikov in kupcev avtomobilov, saj številni med njimi vsak dan v vozilu preživijo precej časa. Zato se avtomobilske tovarne zadnje čase trudijo, da bi bila njihova vozila kar se da protialergijska. Pionir pri tem je Ford, ki rezultate tovrstnih testiranj notranjosti upošteva pri razvoju svojih vozil že devet let. C-max (iz leta 2004) je bil njihov prvi avto, izdelan po teh merilih in potrjen s certifikatom neodvisnega inštituta TÜV o testiranju materialov. Sledilo je pet modelov (fiesta, S-max, galaxy, mondeo, kuga) do najnovejših, kot sta novi generaciji C-maxa in focusa. Tako se dandanes vozi 4,5 milijona Fordovih avtov s tem certifikatom.

Vdihavanje in dotiki

"Alergije so dedne ali začnejo ljudi mučiti sčasoma. V glavnem jih povzroča tisto, kar je lepo in kar imamo najrajši: cvetlice, hrana, živali, naše okolje," nam je povedal prof. dr. Peter Elsner, vodja oddelka za dermatologijo in alergije v univerzitetni kliniki v Jeni, ki je tudi sodelavec TÜV Rheinland. "V nekaj letih so se alergije na cvetni prah v Nemčiji skokovito povečale, saj mučijo že do 24 odstotkov prebivalcev, tako starejših kot mladih, pri čemer gre za stalne ali sezonske (pomladne) oblike. Tu so še piki žuželk. Ko govorimo o vdihavanju, ne gre spregledati tudi domačega prahu in dlake živalskih ljubljencev. Vse to se nabira tudi v avtih."

V grobem gre pri avtomobilih za dve glavni alergijski skupini: vdihavanje in dotik z različnimi materiali. Ford daje v preizkuse za pridobitev certifikata več kot sto najrazličnejših materialov (naravno in umetno usnje, tekstil, kovine, les, plastika so samo najbolj opazni) in komponent v notranjosti njihovih vozil. Ob obisku raziskovalnih laboratorijev pri TÜV Rheinland v predmestju Kölna smo med drugim videli preverjanje plastične armaturne plošče, ki jo v posebni komori segrejejo na več kot 80 stopinj. Drugi strokovnjaki so analizirali ročice menjalnika in ugotavljali, katere (alergijske) snovi oddaja del, ki se ga voznik tako pogosto dotika.

"Našim kupcem želimo zagotoviti vse najboljše: sodobno obliko, vozno dinamiko, kakovost, dobro počutje, zato v notranjosti avtomobilov ne uporabljamo materialov in snovi, ki bi lahko povzročali alergijske reakcije," pravi Casper Dirk Hohage, vodja inženirjev pri Ford Evropa. Tako načrtno ne vgrajujejo lateksa in niklja (koliko alergij zakrivijo gumbi iz te kovine s kavbojk in kril na trebuhu!), ki lahko povzročata alergijo občutljivejšim ljudem. Dermatološko so testirane vse komponente, kjer prihaja do neposrednega in dolgotrajnega stika s kožo - volan, sedežne prevleke, varnostni pasovi. Nekoliko drugače pa preverjajo tiste, ročice menjalnika, gumbi in stikala, vratne obloge in tako dalje, ki se jih voznik in sopotniki dotikajo občasno.

Veliko zraka za malo kabino

Za počutje (in zdravje) v vozilu je najpomembnejši ustrezen zrak. Kako zahtevno delo morajo zato opraviti klimatska in druge prezračevalne naprave, pove že samo "volumenski" podatek. Šestnajst kvadratnih metrov velika soba premore skoraj 50 kubičnih metrov volumna, povprečno velik avto pa dva, v obeh pa sedi od ene do pet oseb. Človek normalno potrebuje 450 litrov zraka na uro, zato mora biti obnavljanje zraka kar se da učinkovito, predvsem v primerih, ko je v kabini več potnikov. Na to opozarja dr. Karl Sander, direktor za testiranje in okoljske analize pri TÜV Rheinland.

Zraven je treba upoštevati, da v avtu vladajo še posebne okoliščine. Tako je nadvse pomembno, da s pomočjo ustreznih filtrov v kabino ne pridejo cvetni prah, avtomobilski plini, neprijetne vonjave iz okolice, navsezadnje tudi naravna toplota in tista iz pogonskega motorja in sklopov.

Vse to ob analizah in izdaji certifikatov TÜV natančno izmeri po zelo zahtevnih merilih. Avto vzamejo na alergijsko testiranje najpozneje mesec po proizvodnji. Kot smo videli, najprej pustijo vozilo najmanj osem ur pri notranji temperaturi 21 stopinj Celzija z zaprtimi vrati in okni. Nato namestijo napravo za merjenje kakovosti zraka, ki ga zajema točno na tistem mestu, kjer vdihavajo zrak voznik in sopotniki. Zrak merijo nato v času 30 minut pri zaprtih oknih in vratih brez izmenjave zraka (izklopljena klima ali zunanji vpliv). Sledi 30-minutna vožnja, nato pa znova meritve, saj so se razmere bistveno spremenile tudi zavoljo morebitnega prodora večje toplote ali plinov iz motornega dela.

Ob tem so na hudem protialergijskem testnem udaru filtri. Najteže je zadržati najmanjše delce (premer deset mikrometrov), a sodobni tehnologiji tudi to že (skoraj) uspeva, saj je preprečevanje vstopa prahu v kabino že 98-odstotna.