"Dan boja proti hepatitisu je namenjen ozaveščanju o zaščiti pred okužbo z različnimi virusi, ki hepatitise povzročajo. Posledice virusnega hepatitisa se lahko pokažejo kot akutno vnetje, kronični hepatitis, ciroza ali rak jeter, okužba pa lahko poteka tudi brez znakov bolezni," je povedala dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na ZZV Celje.
Hepatitis A
Hepatitis A je razširjen po vsem svetu. Čeprav število bolnikov v Evropi in Severni Ameriki upada, smo okužbi izpostavljeni v času potovanj oziroma če potujemo na območja, kjer je bolezen pogosta. Visoka prekužnost je v Afriki, Aziji, Južni in Srednji Ameriki, na Bližnjem vzhodu ter v nekaterih deželah južne Evrope. Najpogostejši način prenosa je po okuženi vodi, hrani ter s tesnim stikom bolnika z zdravo osebo. Z vodo se hepatitis A prenaša takrat, ko pride do onesnaženja pitne vode s fekalijami. Okužba se posebno hitro širi tam, kjer umivanju rok ne posvečajo potrebne pozornosti. Ker se hepatitis A prenaša tudi z morskimi sadeži in drugo hrano, moramo biti previdni pri uživanju školjk, sadja in zelenjave, saj je varna le dobro kuhana oziroma pečena hrana. Prenos hepatitisa A je možen tudi z injekcijskimi iglami ali z okuženo krvjo, vendar je tak prenos izjemno redek.
Hepatitis B
Hepatitis B je razširjen po vsem svetu. Po ocenah je več kot 350 milijonov ljudi kronično okuženih z virusom hepatitisa B; večinoma za okužbo ne vedo, 2 milijardi ljudi na svetu pa ima v krvi znake pretekle ali sveže okužbe z virusom hepatitisa B. Virus se prenaša s stikom z okuženo krvjo, s spolnimi odnosi in z matere na otroka med nosečnostjo ali pri porodu. Okužba je možna tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes in akupunkturi. Visoko tveganje za okužbo je med intravenskimi uživalci drog, ki uporabljajo skupen pribor in med njuhalci drog. Najbolj kužne telesne tekočine so kri, semenska tekočina, nožnični izločki, slina in druge telesne tekočine z vidno primesjo krvi. Akutna okužba pri 90 odstotkih odraslih v glavnem mine brez posledic. Pri 10 odstotkih okuženih odraslih, 25 odstotkih okuženih otrok in 80 odstotkih okuženih novorojenčkov pa bolezen preide v kronično obliko. Kronični bolniki lahko v nekaj letih zbolijo za jetrno cirozo oziroma jetrnim rakom. Jetrna odpoved zaradi kronične okužbe z virusom hepatitisa B nastopi pri več kot pol milijona ljudi na leto in je razlog za 5 do 10 odstotkov presaditev jeter.
Hepatitis C
Hepatitis C velikokrat poteka prikrito in brez zdravljenja lahko vodi v cirozo in raka jeter. Cepivo proti okužbi z virusom hepatitisa C ni na voljo, a bolezen je mogoče zdraviti. Zato je smiselno, da poznamo nevarnosti bolezni in se odločimo za testiranje, če menimo, da smo lahko okuženi.
Virus hepatitisa C se prenaša najpogosteje po okuženi krvi ali krvnih pripravkov. V razvitih deželah je okužba z virusom hepatitisa C najpogostejši vzrok za kronično vnetje jeter (kronični hepatitis), vzrok za 40 odstotkov primerov odpovedi delovanja jeter, vzrok za 60 odstotkov primerov raka na jetrih in neposredni vzrok za 30 odstotkov presaditev jeter. Bolezen je nevarna predvsem zaradi prikritega poteka in velike razširjenosti, so sporočili iz ZZV Celje.
