Zaslišanje je zaradi varnosti in interesa preiskave potekalo brez prisotnosti javnosti. Sodišče namreč Breiviku ni hotelo dati priložnosti za vnovično razširjanje ekstremističnih pogledov. Povzročitelj največjega pokola na Norveškem po drugi svetovni vojni je namreč že v svojem 1500 strani dolgem manifestu napovedal, da bo aretaciji sledila propagandna faza njegovih dejanj. Na zaslišanju je izvedbo napadov priznal, a se je izrekel za nedolžnega. Sodišču je še povedal, da v njegovi organizaciji obstajata še dve celici. Na prvih policijskih zaslišanjih je sicer zatrdil, da je napade v Oslu in na otoku Utoja izvedel sam. Policija še vedno povsem ne izključuje možnosti o morebitnih pomagačih.

Osem tednov samice

Ali je Breivik dejansko član kakšne tajne organizacije, ostaja nejasno. V svojem manifestu je sicer omenjal, da je leta 2002 prišlo do oživitve viteških templjarjev, srednjeveškega reda križarskih menihov.

Naslednjih osem tednov bo Breivik preživel v samici. Pošte in časopisov ne bo smel prejemati, obiskati ga bo dovoljeno le njegovemu odvetniku. Ker je obtožen terorističnih dejanj, lahko njegov pripor podaljšajo do začetka sojenja.

Če bo obsojen za krivega, mu za očitana teroristična dejanja po norveški zakonodaji grozi največja določena kazen 21 let. Po preteku zaporne kazni bi mu utegnili pripor podaljšati, če bi ugotovili, da še vedno predstavlja nevarnost za družbo. To sme sodišče storiti večkrat. Vsakič mu lahko pripor podaljša za petletno obdobje. Teoretično bi torej v zaporu utegnil ostati do konca svojih dni. Breivik je policiji med zaslišanjem dejal, da je pripravljen preostanek življenja preživeti za rešetkami. Sojenje se utegne začeti šele čez leto dni.

Breivikovo pričanje pred sodiščem je novinarjem prenesel sodnik Kim Heger. "Cilj napada je bil ljudem dati močan signal," je besede Breivika citiral Heger. Z izbiro tarč napadov je hotel odvrniti bodoče rekrutiranje novih članov v vladajočo delavsko stranko premierja Stoltenberga. Za laburiste je imel pripravljeno ostro obtožbo. Po Breivikovem prepričanju naj bi izdali Norveško zaradi "množičnega uvoza muslimanov".

Pozivi za bojkot Breivika

Pred okrajnim sodiščem v prestolnici je policijski konvoj z Breivikom pričakala manjša razjarjena množica. "Pridi ven, pridi ven," je vpil 24- letni Alexander Roeine in tolkel po avtomobilu, v katerem je po pomoti sumil strelca. "Vsi tukaj ga želimo videti mrtvega," je pristavil za Reuters.

Prav v trenutku, ko se je na okrajnem sodišču začenjalo branje obtožnice, je iz bližnjega matičnega urada stopil mladoporočeni par. Nevesta je bila noseča. Ljudje so jima spontano zaploskali. Norveška je združena v žalovanju in v želji, da se v državo povrne čim bolj normalno življenje.

Na Facebooku je bilo ustanovljenih kar nekaj skupin, v katerih ljudi pozivajo k bojkotu Breivika. "Vse to je načrtoval zaradi propagande. Ne dovolite mu, da dobi to svobodo. Bojkotirajte vse medije, ki opisujejo norveškega terorista in njegova prepričanja," je zapisano na eni od Facebookovih skupin.

Preberite še:

- Je bila norveška morija zasnovana v Londonu?

- Pogovor s Katjo Franko Aas - Inštitut za kriminologijo in sociologijo prava v Oslu: Vsak nadzor ima svoje meje

- Evropski skrajni desnici rastejo krila

- Pogovor s Thomasom Hyllandom Eriksenom, norveškim profesorjem antropologije: Šlo je za srečanje z najhujšim zlom

- Krščanski fundamentalisti in krščanski ekstremisti