Kako komentirate napad, ki je v petek pretresel svet?
Gre za napad, ki je bil in je še nedojemljiv po svojem obsegu in grozljivih podrobnostih. Ko je eksplodirala bomba v bližini sedeža norveške vlade, so vsi najprej pomislili, da gre za napad islamskih skrajnežev. Ko pa je prišlo še do streljanja na otoku Utoya, ki velja med domačini za zelo priljubljeno zbirališče, se je slika spremenila. Zakaj bi mednarodni teroristi napadli mlade, politično angažirane Norvežane? Takrat smo začeli razmišljati o desničarskih skrajnežih, domneve pa so se na koncu izkazale za resnične. Kljub vsemu pa gre še vedno za zelo nenavadne okoliščine napada. Šlo je za srečanje z najhujšim zlom.
Kakšno vzdušje vlada trenutno na Norveškem?
Ljudje so stopili skupaj. Na tisoče ljudi je položilo cvetje in prižgalo sveče v cerkvah, na glavnih trgih in drugih javnih mestih. Občutek, da tako Norvežani kot tudi "novi Norvežani" pripadamo veliki družini, je v tem trenutku zelo močan. Zdi se, kot da je vsak izmed nas izgubil družinskega člana.
Se skrivajo razlogi za tako grozljiv napad v norveški družbi?
Seveda. Obrazložitev napadalca Andersa Behringa Breivika, zakaj je to storil, je v tem trenutku povsem jasna. Norveško je videl v prvi vrsti civilizacijskega boja med Zahodom in islamom, sebe pa je postavil v vlogo modernega križarja. Medtem ko je sanjal o etično počiščeni norveški družbi, je politični in kulturni eliti zameril, da sta "razprodali" svojo državo tujim vsiljivcem.
Kateri so najbolj vidni premiki v norveški družbi?
Če na kratko odgovorim, je to globalizacija. Norveška se je v zadnjih desetletjih povezala z zunanjim svetom na nešteto načinov - od interneta do vse močnejšega toka priseljevanja. Priseljenska populacija se je namreč zelo hitro širila. Od sredine devetdesetih let se je številka podvojila z 250.000 na pol milijona priseljencev. Pri nekaterih je priseljevanje ustvarilo kar nekaj nelagodja in napetosti. Rezultat tega pa je, da je danes veliko Norvežanov tako kot Breivik prepričanih, da jih je izdala politična elita.
So ekstremno desničarske skupine resen problem na Norveškem?
Ne. Dejstvo je, da policija ni spremljala njihovega delovanja do zdaj. Svoje pozornost je namreč usmerila na spremljanje islamskih skupin. V preteklosti so se sicer pojavljale majhne ekstremno desničarske skupine, nekakšni obritoglavci in neonacisti, ki pa niso imele vpliva na vsakdanje življenje.
Nove oblike nacionalnega ekstremizma so danes prisotne predvsem na svetovnem spletu. Veliko spletnih uporabnikov se namreč povezuje na različnih straneh, forumih, skupinah na Facebooku in blogih, kjer na zelo žalosten način rišejo sliko evropske prihodnosti: naši politiki so šibki in lahkomiselni, možgane so jim sprali multikulturni pridigarji, medtem pa muslimani kujejo zarote, kako bi osvojili vso celino.
Najbolj dramatična različica takšnega scenarija govori, da smo že v vojni, odkar so med nami muslimani. Ljudje, ki spremljajo take strani, niso klasični desničarski skrajneži. Mnogi od njih so namreč izobraženi in imajo dobre službe. Tudi Breivik je po zunanjem videzu tipičen fant srednjega razreda, ki prebiva na zahodu Osla. Ker tovrstna spletna gibanja niso organizirana, je težko oceniti vplive takšnega prepričanja na vso norveško družbo. Verjamem, da bo imela policija še veliko dela s preiskovanjem, da bo ugotovila, v kolikšni meri so nekateri od teh križarjev pripravljeni uporabiti tudi nasilna sredstva.
