Da nekateri delodajalci v poletnih mesecih razpisujejo prosta delovna mesta ravno zato, da bi imeli po mrtvi sezoni že usposobljene nove sodelavce, meni tudi Romana Šercelj, direktorica za iskanje in selekcijo kadra v zaposlitveni agenciji Manpower. Po drugi strani se za iskalce dela, ki v poletnih dneh ostanejo aktivni, to lahko izkaže kot odlična odločitev zato, ker je v času dopustov manj prijav na prosta mesta. "Aktivni kandidati imajo tako več možnosti za zaposlitev," pravi Šercljeva.
Z njo se strinja tudi Aleš Zaletel, direktor zaposlitvenega portala MojeDelo.com, ki meni, da je ravno poletje najboljši čas za iskanje zaposlitve. "Namesto, da se na oglas prijavi 150 kandidatov, se jih prijavi le trideset. Morda res ne bodo dobili zaposlitve že takoj naslednji dan, jo bodo pa avgusta ali septembra," pojasnjuje Zaletel in dodaja, da je iskanje novega sodelavca proces, ki se lahko z vsemi ožjimi izbori in intervjuji časovno raztegne čez celo poletje, tako da večina delodajalcev, ki nov kader išče v poletnih mesecih, dejansko zaposluje šele na jesen.
Študenti namesto poklicnih natakarjev
To poletje so sicer najbolj vroči poklici s področja komerciale, prodaje, strojništva in proizvodnje, opaža Zaletel, Šercljeva pa dodaja, da je Manpowerjeva raziskava napovedi zaposlovanja več zaposlovanja pokazala še na področju transporta in logistike ter oskrbe z elektriko, plinom in vodo. Oba pa se strinjata, da je poleti več povpraševanja po poklicih s področja gostinstva in turizma, še posebno v obalno-kraški regiji, na Goriškem in v notranjsko-kraški regiji.
Vendar pa po mnenju Šercljeve več potreb po teh poklicih lahko prinaša tudi težave, saj je nekatere deficitarne kadre, kot so kuharji in natakarji, težko najti. Ustreznih kadrov, opremljenih tako z znanjem kot tudi veščinami s tega področja pri nas primanjkuje. Podjetja zato potrebe po tovrstnih kadrih rešujejo s študentskim delom, dodaja Zaletel.
In kakšno je razmerje med oglasi za deficitarne in suficitarne poklice ter odzivi nanje? Zaletel pravi, da je med deficitarnimi poklici največ povpraševanja na področju strojništva, farmacije in kemije, elektro stroke, bančništva in financ ter nekaterih segmentov informacijske tehnologije. Ni pa toliko oglasov za medicinske sestre, zdravnike in specialiste, saj teh na trgu sploh ni, zato oglaševanje ne bi prineslo želenih učinkov. Ob tem dodaja, da je pri drugih oglasih za deficitarne poklice drugače, saj se nanje večinoma prijavljajo že zaposleni, ki iščejo nove, boljše priložnosti. Kljub vsemu največ prijav še vedno prejemajo delodajalci, ki odpirajo delovna mesta v marketingu in administraciji, opažajo pri Manpowerju.
Delodajalec, ki vidi zaposlene kot strošek, dober kader hitro izgubi
Na vprašanje, ali delodajalci kandidatom z deficitarnimi poklici ponujajo višja plačila in boljše razmere za delo kot delodajalci, ki iščejo med suficitarnimi poklici, in ali slednji izkoriščajo visoko brezposelnost ter ponujajo nizko plačilo le zato, ker vedo, da bodo kljub temu dobili kandidata, sogovornika odgovarjata različno. Medtem, ko Šercljeva meni, da delodajalcem, ki potrebujejo deficitarne poklice, ne preostane drugega, kot da ponudijo boljše delovne razmere, in da veliko število kandidatov s suficitarnimi poklici še ne pomeni, da delodajalci to lahko izkoriščajo, saj nimajo vsi kandidati ustreznih znanj in veščin, Zaletel opaža, da je pomembna predvsem razlika med dobrimi in manj dobrimi delodajalci. "Dober in ugleden delodajalec se zaveda pomena dobrega kadra in ga je, glede na prispevek k uspehu podjetja pripravljen tudi dobro plačati. Zaposlene dojema kot naložbo, ki mu prinaša dobiček in dodano vrednost," pojasnjuje Zaletel ter dodaja, da takšen delodajalec prav tako poskrbi, da bo zaposlene, še posebno tiste z deficitarnimi poklici, zadržal v podjetju. Podjetja, ki zaposlene vidijo le kot strošek, pa navadno dober kader izgubijo in zanj tudi težko najdejo primerno nadomestilo. Če pa ga že, tudi ta kaj hitro odide, pravi Zaletel.
