Nemški tednik Der Spiegel je februarja pisal, da večina znanstvenikov s področja medicine in farmacije meni, da je homeopatija lažna znanost in da njeni pripravki nimajo učinkov zaradi svojih sestavin, ampak delujejo le na podlagi zaupanja in prepričanosti o njihovi zdravilni moči, torej zaradi učinka placebo.

Toda privrženci te veje alternativne medicine trdijo, da učinkuje tudi pri majhnih otrocih in živalih, ki tega zaupanja in prepričanja nimajo. Če imajo torej homeopatska zdravila učinek pri otrocih in živalih, potemtakem ne gre za učinek placeba, ampak za učinek sestavin, ki jih zdravila vsebujejo. Tako naj bi bila dokazana njihova dejanska učinkovitost.

Beecherjevo odkritje placeba

Poglavitno vprašanje v tem sporu med znanstveno in homeopatsko medicino je torej, ali imajo homeopatski pripravki zdravilno moč, ki presega učinke placeba. Placebo so navidezna zdravila brez zdravilne snovi, ki zdravijo na psihološki način, to je zaradi sugestije, da so učinkovita. Tak učinek pa imajo pogosto tudi prava zdravila.

Pojav placeba je prvi razkril zdravnik Henry Beecher, ki je med drugo svetovno vojno videl, kako je neka bolničarka med hudim nemškim bombardiranjem južne Italije ranjenim ameriškim vojakom lagala, da jim daje morfij, ki pa ga je zmanjkalo. Injekcije slane vode so ranjence nepričakovane rešile hudih bolečin. Beecherju, ki je potem po vojni na Harvardu postal eden glavnih reformatorjev preizkušanja zdravil, je na podlagi uspeha, ki ga je imela bolničarkina laž, dokazoval, da je uspešnost nekaterih zdravil v raziskavah tudi posledica učinka placeba. Pod njegovim vplivom so reformirali raziskave o učinkovitosti zdravil, tako da polovica testirancev dobi namišljena zdravila, polovica pa prava. Običajno ne zdravnik ne bolnik, ki sodelujeta v raziskavi, ne vesta, ali gre za pravo zdravilo ali za placebo, torej za snov brez zdravilnih učinkov, ki je samo na zunaj podobna zdravilu.

Koristnost učinka placeba

V resnici je uporaba placeba v medicini izjemno razširjena metoda zdravljenja. Skoraj polovica zdravnikov je v raziskavi leta 2007 v Chicagu priznala, da predpisujejo zdravila, za katera predpostavljajo, da zaradi svojih sestavin pri bolniku v njegovem stanju ne bodo učinkovita, pri čemer pa vselej upajo na psihološki učinek oziroma učinek placeba. Vse bolj postaja jasno, da je za bolnike dobro, da jim pomaga ne le neposredni zdravilni učinek zdravila, ampak tudi učinek placeba. Učinek placeba je potemtakem tudi možni način zdravljenja, ki ga je treba izkoristiti, saj ne gre za izmišljene učinke, temveč za vpliv psiholoških dejavnikov na človekovo telo. Najpomembnejše je pač posameznikovo zdravje.

Ali homeopatija temelji na placebu?

Snov, ki ne zdravi zaradi svojih sestavin in bi lahko le kot placebo prek psiholoških mehanizmov izboljšala zdravstveno stanje, pa vendarle ni več pravo zdravilo. Tako smo se vrnili k vprašanju, ali so homeopatski pripravki prava zdravila. Obstaja ogromno razprav o tem, ali so učinki homeopatskih zdravil posledica njihovih sestavin ali posledica učinka placeba. Kako je torej z glavnim argumentom zagovornikov homeopatije, da ta zdravila delujejo tudi pri majhnih otrocih in živalih, pri katerih naj učinek placeba ne bi bil mogoč, saj ti ne morejo verjeti, da jim bo takšen način zdravljenja lahko pomagal, kar je bistvo učinka placeba?

Placebo tudi pri otrocih in živalih

Toda nekaj raziskav je pokazalo, da je učinek placeba mogoč tudi pri majhnih otrocih, celo bolj kot pri odraslih. Otroci namreč še manj podvomijo o tem, kar jim pripovedujejo odrasli. Če jim namreč zdravnik ali starši pravijo, da bo nekaj pomagalo, potem v to verjamejo, kar lahko ima učinek placeba.

Nemški tednik Der Spiegel piše, da obstaja učinek placeba celo pri zdravljenju bolnih živali. Tudi pri raziskavah glede zdravil za živali jih polovica od tistih, ki sodelujejo, dobi pravo zdravilo, druga polovica pa placebo snov, a niti lastnik ne ve, kateri od obeh skupin pripada njegova žival. Neka takšna raziskava z živalskim zdravilom proti epilepsiji je razkrila, da se je pri psih tudi v skupini placeba zmanjšalo število epileptičnih napadov. Podobno se je pokazalo pri neki drugi raziskavi z zdravilom za zmanjšanjem bolečin, kjer so psi, četudi so prejeli placebo, manj trpeli.

Kako pojasniti placebo pri živalih?

Vendar pri takih študijah ni jasno, ali je prišlo do učinka placeba pri psih ali njihovih lastnikih. Najbrž gre za to, da se je s tem, ko je njegov ljubljenček prejel zdravilo, ki je lahko placebo, spremenilo lastnikovo obnašanje, zaradi česar se je bolje počutil tudi pes. Seveda je težko trditi, da bi si pes z avtosugestijo, kot je mogoče pri ljudeh, izboljšal svoje zdravstveno stanje. Živali, ki so zelo navezane na gospodarja, pa se vsekakor odzovejo z dobrim počutjem na njegovo pozornost, ki se ob jemanju zdravila poveča. "Lastnik se med zdravljenjem zelo intenzivno ukvarja s živaljo, kar lahko izboljša njeno zdravstveno stanje," je za Der Spiegel povedal Heidrun Potschka z münchenske veterinarske fakultete. Mogoče je tudi, da lastnik vidi izboljšanje zdravstvenega stanja, čeprav takšnega izboljšanja v resnici ni. Njegovo dojemanje njegove živali je pač preveč pogojeno s pričakovanji. Merilo o zdravstvenem stanju psa ali mačke je največkrat lastnikovo mnenje. Poleg vsega tega je mogoče z neke vrste pogojnim refleksom živali izuriti na učinek placeba. Če pes večkrat dobi tableto ali injekcijo pravega zdravila in potem ozdravi ali mu je bolje, enkrat pozneje pa dobi tableto ali injekcijo s placebom, bo kljub temu prišlo do pozitivnega učinka. Pes je namreč zmožen povezati tableto ali injekcijo z blažitvijo simptoma bolezni. V neki študiji so na tak način dosegli celo podoben učinek placeba kot pri ljudeh.