Sami ste si dolgo časa prizadevali za ustanovitev Agencije za varnost prometa, kakšno je njeno temeljno poslanstvo?

Strokovnih razlogov za ustanovitev agencije je bilo veliko. Eden izmed ključnih je bil, da so bile naloge, povezane z varnostjo cestnega prometa, razporejene na različna ministrstva. Na prometnem ministrstvu so skrbeli za nacionalni program varnosti v cestnem prometu, za strategijo dela, za homologacijo vozil, na notranjem ministrstvu za tehnične preglede vozil, za avtošole, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil pri direkciji za promet in tako naprej. Želeli smo, da se ves kadrovski in materialno finančni potencial, predvsem pa znanje in izkušnje združijo pod eno streho. In agencija je bila ustanovljena z namenom, da se vsi te potenciali uporabijo bolj racionalno. Na agenciji so zaposleni samo tisti ljudje, ki so že zdaj delali na področju prometne varnosti.

Kakšna je praksa s podobnimi agencijami ali drugimi organi v preostalih evropskih državah?

Vsa sodobna organiziranost varnosti cestnega prometa gre v smeri ustanavljanja in združevanja služb v okviru agencij, ne samo za varnost cestnega prometa, ampak tudi železniškega in pomorskega oziroma vodnega prometa. Edina izjema je letalski promet, ki je zelo specifičen. Tako se je na primer pred dvema letoma v podobno agencijo preoblikovala švedska organizacija za ceste, pred tem so to naredili na Nizozemskem, ki je druga prometno najvarnejša država.

Katerih glavnih nalog se boste najprej lotili v Agenciji za varnost prometa?

Ministrstvu za promet smo že poslali osnutek novega nacionalnega programa prometne varnosti od leta 2012 do 2021, ki naj bi šel kmalu v vladno proceduro. Ob vsakem od novih prometnih zakonov želimo skupaj s prometnim ministrstvom ustanoviti tako imenovane prometnovarnostne forume, v katerih bomo združevali strokovno in laično javnost in tako tudi s pomočjo javnosti oblikovali predloge sprememb in popravkov. Med prioritetami sta v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve tudi vzpostavitev sistema merjenja povprečne hitrosti na avtocestah in hitrih cestah ter vzpostavitev sistema statičnih radarjev na državnih cestah. Poleg tega smo odprli tudi popolnoma novo poglavje na področju varnosti cestnega prometa, to je povezovanje z varstvom pri delu. Z ministrstvom za delo in Združenjem inženirjev za varstvo pri delu bomo poskušali organizirati skupne prometnovarnostne akcije, ker je tudi delodajalcem v interesu, da so njihovi zaposleni na cestah varni, da ne prihaja do poškodb, uveljavljanja zavarovalnin in tako naprej.

Kaj pa predvidene novosti glede pridobivanja vozniških dovoljenj?

Za začetek nam je uspelo izpitne pole za kolesarske izpite končno spraviti na spletne strani, tudi teoretični del državnega kolesarskega tekmovanja je že na spletu. Naslednje, kar želimo, je, da bi se rešili papirnatih testov teorije na vozniških izpitih za motorna vozila, tudi to želimo pripraviti za splet, kjer bi kandidati lahko svoje teoretično znanje preverili prek kombinacije večjega števila vprašanj.

Ali se bo v doglednem obdobju spremenil tudi praktični del vozniškega usposabljanja?

Prizadevali si bom, da bi tudi v avtošolah posodobili program usposabljanja voznikov, in najprej si želimo vpeljati tudi tako imenovano ekološko vožnjo, vsaj njene osnovne elemente. Ekološka vožnja namreč pomeni tudi varno vožnjo in obrnjeno. Prepričan sem, da bomo tudi pri tem naredili določen napredek.