Eno od najbolj perečih vprašanj slovenskega zdravstva so čakalne dobe. Dosedanji poskusi krajšanja so bili le delno uspešni. Boste spremenili pristop?

Od izvajalcev bomo zahtevali, da v istem času naredijo več. Ključni problem je čakanje na prvi pregled. Prepričan sem, da bi Slovenija lahko imela minimalne čakalne dobe. Vedeti pa je treba, da bi ljudje v kakšni od bolnišnic že danes lahko prišli na vrsto zelo hitro, a te možnosti ne uporabijo in raje mesece čakajo v najbližji bolnišnici.

Meritev, ki bi dokazovale, da v eni bolnišnici delajo bolj kakovostno kot v drugi, ni. Zato bomo zahtevali uvedbo in objavljanje kazalcev kakovosti, tako da bodo zavarovanci vedeli, kako visoko na lestvici je njihov zdravnik.

Pri krajšanju čakalnih dob je pomembno tudi povečevanje stroškovne učinkovitosti slovenskega zdravstva. Do zdaj nas je v iskanje rezerv silila kriza, a jih moramo iskati ne glede na njo.

Sta se z ministrom za zdravje Dorijanom Marušičem medtem uskladila glede ukinjanja dopolnilnega zavarovanja?

Generalni direktor ZZZS ni politik, ki bi predlagal ali sprejemal politične odločitve za spremembo zdravstvene zakonodaje. Poleg tega me ni volila vlada, ampak skupščina ZZZS, ki jo sestavljajo predstavniki zavarovancev in delodajalcev. Zagovarjati bom moral njena stališča, predlagati pa moram odločitve, s katerimi se interesne skupine v njej strinjajo. Vemo, da se sindikati ne strinjajo s krčenjem pravic, delodajalci pa ne s poviševanjem prispevne stopnje. Sam zdravstveno reformo sicer podpiram, saj potrebujemo številne spremembe.

Tudi sami pa dvomite o spremembah košarice pravic, s katerimi bi dali prednost pomembnejšim storitvam. Zakaj?

Ste se vi pripravljeni odreči kakšni pravici, da bi zato lahko s tem denarjem še naprej plačali kakšno neracionalnost v zdravstvu, kot sta na primer dve premalo izkoriščeni PET CT-napravi na razdalji pičlih 200 metrov? Ključno vodilo tokratnega mandata bo, da ničesar ne plačamo po nepotrebnem. Moja največja želja pa je, da bi lahko ZZZS vodil eno bolnišnico in en zdravstveni dom.

Je ta želja realna?

Je. V zgodovini je enkrat že bilo tako, saj je leta 1923 takratni zavod za zdravstveno zavarovanje ustanovil svoje ambulante, da bi s ceno konkurirale dragim zasebnim zdravnikom. Če bi bolnišnico organizirali tako, kot delujemo na ZZZS, bi zagotovo bila bolj racionalna. Da smo dobro organizirani, lahko trdim zato, ker imajo primerljive zavarovalnice za dva milijona ljudi v Avstriji dvakrat več zaposlenih. V prvi fazi niti ne bi bilo potrebno, da bi bil ZZZS lastnik bolnišnice in zdravstvenega doma, dovolj bi bilo, če bi lahko postavil svet zavoda in direktorja. Kljub negativnim mnenjem računskega sodišča se danes v bolnišnicah ne zgodi nič. Med drugim niso niti približno upoštevale navodila, da je treba v javnem sektorju zaposlenost zmanjšati za en odstotek. To je zelo pomembno, saj stroški dela predstavljajo 54 odstotkov vseh stroškov v bolnišnicah, torej 600 milijonov evrov.

Se s kadrovskimi okrepitvami ne strinjate, tudi ko gre za zdravnike?

Čeprav velikokrat slišimo, da zdravnikov v Sloveniji močno primanjkuje, je bilo izdanih le 74 garantnih pisem za zdravnike iz tujine. Menim, da jih primanjkuje približno toliko in ne več. Največ zdravnikov glede na število prebivalcev, pa tudi največ aparatov za CT in magnetno resonanco, imajo med državami EU v Grčiji, pa so kljub temu številni njihovi kazalci uspešnosti zdravstvenega sistema slabši od naših. Standard zdravstva ni neposredno povezan s številom zdravnikov.

Nova zakonodaja predvideva večjo avtonomnost javnih zavodov oziroma njihovih vodstev. Bo to dobro za zdravstvo?

Bo, če bo odgovoren in usposobljen tudi nadzorni organ, torej svet zavoda. Direktorji zavodov pa potrebujejo več znanja na področju vodenja, a tudi orodja. Vodstva morajo dobiti v roke kadrovsko politiko in vpliv na mikroorganizacijo dela. Poslovanje bolnišnic je vse preveč razdrobljeno in pod vplivom posameznikov in interesnih skupin. Vsak menedžer v zdravstvu je po zakonu lahko razrešen iz krivdnih razlogov, sam pa se ne more odzvati na podoben način, ko gre na primer za delo predstojnikov bolnišničnih oddelkov, ki ni v skladu s pričakovanji vodstva bolnišnice ali zdravstvene politike. Po drugi strani bi jim morali omogočiti, da zaposlene spodbujajo s stimulativnim delom plače.

V vsakem svetu zavoda pa bi morala sedeti po dva direktorja iz gospodarstva, dva pravnika in dva strokovnjaka iz zdravstva, ki nista iz te bolnišnice. Poleg tega bi moral ZZZS, ki ga danes v svetih zavodov zastopa le po en član, imeti v njih najmanj tretjino glasov.

Tudi od zdravstvene blagajne se pričakuje, da bo bolj aktivna pri odpravljanju nepravilnosti in iskanju rezerv v zdravstvu. Navsezadnje imate na voljo finančne mehanizme.

V zdravstvu govorimo o 16 milijonih receptov za zdravila, 14 milijonih pregledov in 350.000 hospitaliziranih bolnikih. Da bi "polovili" vse anomalije, bi morali pregledati najmanj tretjino teh številk. Lažje bi bilo postaviti 26 kompetentnih direktorjev bolnišnic, nad katerimi bi ZZZS bdel.

Uporabo finančnih mehanizmov pa nam vsi zelo hitro očitajo. Ko smo Onkološkemu inštitutu upravičeno odvzeli sedem milijonov neporabljenih sredstev za zdravila, smo bili deležni številnih nasprotovanj. Na ZZZS vztrajamo, da smo ravnali prav.

Nedavno je bilo na ministra Marušiča in vas naslovljeno anonimno pismo, ki Krki očita izkoriščanje zdravstvene blagajne. Koliko je še rezerv pri nižanju cen zdravil?

Cene že dolgo uspešno nižamo s pogajanji. Potem ko se izpogajamo za ceno prvega generika, mora biti cena, če želi na trg vstopiti še drugi generik, za 30 odstotkov nižja. Po novem bomo zahtevali, da je od prvega cenejši za 40 odstotkov. Upoštevati pa je treba, da ima proizvajalec generikov Krka le 13-odstoten delež pri zdravilih v Sloveniji, vsi generiki skupaj pa 20-odstoten.

Vedeti moramo tudi, da so popusti na večjih trgih pač večji. Posamezna zdravila so v Nemčiji bistveno cenejša kot v Sloveniji zato, ker je Nemcev 80 milijonov, nas pa 2 milijona. Poleg tega v Nemčiji ne tekmujeta le dva generika kot v Sloveniji, kamor se proizvajalcem generikov zaradi majhnosti trga ne splača.