V Sloveniji imamo trenutno na voljo dve skladišči za radioaktivne odpadke. Centralno skladišče se nahaja v Brinju pri Ljubljani, namenjeno pa je odpadkom, ki ne izvirajo iz proizvodnje električne energije, temveč iz raziskovalne dejavnosti, medicine in industrije. Ti predstavljajo le nekaj odstotkov od skupne količine radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji. Obratovalno dovoljenje za tovrstna skladišča se izdajajo za deset let, za Brinje pa velja do leta 2018. Drugo in hkrati največje skladišče radioaktivnih odpadkov je na lokaciji JEK, medtem ko je izrabljeno jedrsko gorivo uskladiščeno v posebnem bazenu z borovo kislino v elektrarni. Novo skladišče za nizke- in srednjeradioaktivne odpadke na lokaciji Vrbina naj bi začelo obratovati leta 2016. Da Slovenija nima dolgoročne strategije ravnanja z visokoradioaktivnimi odpadki, so že večkrat opozorile tudi okoljevarstvene organizacije, medtem ko dr. Plut opozarja, da gre pri tem vprašanju "za skrajno etično in moralno sporno ravnanje sedanjih generacij na račun prihodnjih generacij". "Cena električne energije iz jedrskih elektrarn je nizka, kar uživajo sedanje generacije, naslednje generacije pa bodo morale poskrbeti za njihovo skladiščenje," dodaja dr. Plut. Tega se zaveda tudi direktor slovenske uprave za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar. "Količina jedrskih odpadkov pri nas narašča, tako da bo potrebno v primernem času zgraditi novo odlagališče. V JEK namreč zmanjkuje prostora. Ključen bo dogovor s Hrvaško, ki ga je potrebno rešiti. Skupaj moramo najti rešitev, kako bomo shranjevali radioaktivne odpadke," razlaga dr. Stritar.

Kako so za države strateško pomembna tudi skladišča izrabljenega jedrskega gradiva, dokazujejo dogodki, ki so se odvili v začetku slovenske neodvisnosti. Kot pravi dr. Plut, so namreč 2. julija 1991 pridobili tajne podatke iz generalštaba jugoslovanske armade o raketno-letalskem napadu na JEK. "Napad je bil predviden na reaktor in skladišče izrabljenega jedrskega goriva, s čimer bi bili ogroženi Slovenija in Hrvaška. Če bi do tega prišlo, bi bila prava katastrofa. Zato smo takrat za pomoč zaprosili tudi Natove sile, da bi zavarovale nebo nad JEK," se takratnih dogodkov spominja dr. Plut.