Med tem, kako slovenska ustava definira človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih moramo spoštovati, in kaj določa 297. člen kazenskega zakonika, na katerega se omejuje kodeks, je vendarle neka razlika. Trditev, da se nekomu kršijo temeljne pravice in svoboščine, medtem ko taisti na spletu spodbuja ali "razpihuje narodnostno, rasno, versko ali drugo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali spodbuja k drugi neenakopravnosti zaradi telesnih ali duševnih pomanjkljivosti ali spolne usmerjenosti", v tem medijskem prostoru in družbi "ne pije vode".

A ima to nasprotje vendarle kontekst - dejstvo je, da mediji ne smemo dopuščati kakršne koli kaznive oblike sovražnega govora. Če lahko skupaj pripomoremo k temu, da se njegov obseg zmanjša, potem naš podpis ter čas predstavnikov tožilstva in policije včeraj nista bila zaman. Dejstvo je tudi, da moramo mediji spoštovati svobodo izražanja in ne smemo cenzurirati. In dejstvo je tudi, da je naš spletni prostor vedno bolj poln žaljivih in sovražnih komentarjev. Zato smo bili včeraj tisti predstavniki spletnih medijev, ki smo podpisali kodeks, veseli tudi dejstva, da želimo s skupnim sodelovanjem dvigniti raven kulture komentiranja, medtem ko bodo pristojni organi odločali o tem, kdo resnično krši določbe 297. člena.

Obiskovalci spletnega portala Dnevnik.si morajo biti za komentiranje registrirani. To je že večletna praksa. Kaj in kako komentirajo, je njihova odločitev, jasna pravila glede komentiranja ima spletni portal že več let objavljena (http://www.dnevnik.si/pravna_obvestila/). Vendar pa registracija s poljubnim uporabniškim imenom in elektronsko pošto, kot je trenutna praksa na našem portalu, uporabniku še vedno daje določeno stopnjo anonimnosti. Tako si lahko privošči iz svojega besednega zaklada žaljivk, zmerjanja, opolzkosti, skozi teme domobrancev, partizanov, rdečkarjev, levih, desnih in nevemčigavih najnižji možni nivo te svobode izražanja. In tudi prijava na spletno stran s profilom Facebooka, ki se postavlja kot ena možnih rešitev, tega ne more preprečiti. Tudi na Facebooku si namreč lahko mirno izmislimo ime, priimek in vse ostale podatke, ki jih zahteva njegova registracija.

Kar je žaljivo, morda res še ni vedno kaznivo, a tudi vse, kar je "le" žaljivo, ni sprejemljivo. Svoboda izražanja ima v anonimnosti za uporabnika zagotovo drugačne dimenzije, tam ni 297. člena. In anonimnež, ki na katerem koli portalu vendarle postane "Janez Novak", je kljub gumbu "prijavi sovražni govor" lahko sovražen tam, kjer tega gumba ni.