Cimet

Cimet sodi med najstarejše začimbe. Na Kitajskem naj bi ga uporabljali že 3000 let pr.n.št. Od 16. do 18. stoletja je cimet na stari celini veljal za dokaj redko, zelo drago in cenjeno začimbo. Izsledki poglobljene raziskave, ki so jo ameriški znanstveniki opravili na prostovoljcih, pričajo, da že majhne količine te aromatične začimbe (noževa konica oziroma največ pol čajne žličke) spodbujajo presnovo, zlasti pa preprečujejo večji porast oziroma znižujejo sladkor v krvi in omogočajo optimalno razgradnjo ogljikovih hidratov. Hkrati cimet s ključno zdravilno snovjo MHCP (metil hidroksi kalcone polimer), ki deluje podobno kot inzulin, znižuje tudi količino nevarnega holesterola LDL za 7 do 27 odstotkov in celokupnega holesterola za 12 do 26 odstotkov. Eksotična, prijetno dišeča začimba iz skorje drevesa cimetovca se je izkazala za učinkovito tudi v preprečevanju in odpravljanju debelosti ter presnovnega sindroma, ki pogosto vodita v sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja (bogat je s polifenoli), prebavil in gibal. Ponaša se tudi s protibakterijskim in protivnetim delovanjem, pomaga pa lahko tudi pri zgagi.

Cimet je zdravilen, vendar ga je treba uživati v manjših odmerkih, saj vsebuje snov kumarin, ki škoduje jetrom (hepatotoksik) in ledvicam (nefrotoksik).

Kajenska paprika in feferoni

Najpomembnejša zdravilna snov v feferonih je alkaloid kapsaicin, ki ga najdemo tudi v ostalih pikantnih vrstah teh razhudnikov. Znanstveniki že dolgo preučujejo njegovo zdravilno delovanje. Za kapsaicin je značilno spodbujanje krvnega obtoka (koristi srcu in ožilju), pospeševanje razgradnje maščob (njihovo oksidacijo) in kurjenje odvečnih kalorij (še več ur po zaužitju), odlikuje pa se tudi s termogenimi lastnostmi. To pomeni, da spodbuja osrednje živčevje k proizvodnji toplote in ogrevanju telesa, s tem pa tudi k povečani energetski porabi. Hkrati spodbuja tudi dejavnost simpatičnega živčevja in fiziološke procese v telesu. Vse našteto pripomore k vitkosti in vitalnosti, pomembno pa je tudi dejstvo, da uživanje feferonov zmanjšuje lakoto in zavira tek.

Pri prehladu pa noževa konica posušene rdeče (kajenske) paprike (potresite jo na juho, enolončnico, v omako oziroma prikuho) deluje kot dekongestiv - pomaga odmašiti zgornje dihalne poti (nos, grlo in žrelo).

Najnovejše raziskave kažejo, da kajenska paprika preprečuje tudi maligne spremembe v celicah ter podobno kot inzulin preprečuje hiperglikemijo po obroku. Vsi, ki jim pekoča hrana ne prija, si lahko potrebno mero kapsaicina zagotovijo s pomočjo naravnega izvlečka v obliki kapsul.

Črni poper

Uživanje črnega popra prinaša organizmu številne koristi in prednosti. Med drugim ga prehranski strokovnjaki in fitoterapevti priporočajo za spodbujanje oziroma uravnavanje prebave in presnove. Najpomembnejša zdravilna snov v popru je piperin, ki mu daje značilen pekoč okus, hkrati pa pospešuje razgradnjo, presnovo maščob. Njen učinek je dolgotrajen, saj pospešena presnova v organizmu poteka še več ur po zaužitju popra (oziroma z njim začinjenih jedi). Zato poper sodi med zdravilne naravne rastlinske snovi z oznako "depo" oziroma "retard".

V zadnjem času znanstveniki preučujejo vpliv piperina v črnem popru na kožo. Ker pri človeku spodbuja tvorbo pigmenta melanina, utegne postati učinkovito naravno zdravilo za kožno bolezen vitiligo z značilnimi belimi lisami na koži (depigmentacija).

Gorčica

Gorčično seme na naravni način učinkovito lajša in ureja prebavo (deluje odvajalno), krepi prebavne organe in spodbuja presnovo v organizmu. Uživanje gorčice z njenim pekočim okusom in termogenetičnim delovanjem zagotavlja pospešeno presnovo ter omogoča hitrejše odpravljanje maščobnih oblog. Britanski znanstveniki so ugotovili, da ena sama žlička pikantne gorčice pospeši presnovo za 20 do 25 odstotkov in tovrstno povišano metabolično raven v organizmu vzdržuje še več ur po zaužitju. Izračuni znanstvenikov pričajo, da človek, ki obroku s 700 kilokalorijami doda čajno žličko gorčičnih semen oziroma gorčice v prahu, potroši dodatnih 45 kilokalorij.

Gorčica je učinkovita v boju proti prehladu. Oster vonj in okus gorčice omogoča redčenje sluzi in njeno izločanje ter posledično sprostitev zamašenih dihalnih poti, kar olajša dihanje v primeru prehlada. Gorčica pa tudi spodbuja apetit. Bolnikom in rekonvalescentom, ki jim hrana ne prija oziroma nimajo apetita, priporočajo, naj jedem dodajo gorčico, ki pospešuje izločanje sline in prebavnih sokov. Gorčica uničuje glivice na koži. Jedilno žlico gorčice v prahu stresite v kopel za noge, s pomočjo katere boste učinkovito uničili glivice, ki povzročajo atletsko stopalo.

Ingver

Njegovo zdravilno delovanje je znano že dolgo. Ingver znanstveniki prištevajo med najmočnejše rastlinske antioksidante. Znanstvene raziskave so pokazale, da pomaga pri slabi prebavi, pri potovalni in nosečniški slabosti, razbremenjuje srce in ožilje, spodbuja krvni obtok, pomaga pri vnetem grlu, lajša izkašljevanje, krepi izločanje sline, ugodno deluje na žolčnik in jetra, znižuje nevarni LDL in celokupni holesterol v krvi, deluje antiseptično (naravno rastlinsko razkužilo), protivnetno in protibolečinsko (prostoglandini), pomaga pa tudi pri kronični utrujenosti.

Začimba, ki se uporablja v slanih in sladkih jedeh, pospešuje izločanje tekočine iz telesa in preprečuje edeme (velja za učinkovit rastlinski diuretik), spodbuja prebavo (pospešuje peristaltiko prebavnih organov in omogoča hitrejše potovanje hrane po prebavilih), pospešuje izločanje razkrojkov in strupov ter zavira vsrkavanje holesterola iz zaužite hrane - preprečuje hiperholesterolemijo, bolezni srca in ožilja ter druge zaplete. Zaradi protivnetnega delovanja velja za naravni rastlinski aspirin, brez neugodnih stranskih pojavov, utegne pa tudi preprečiti rast tumorskih celic. Učinkovit je pri zgagi, saj zmanjšuje kislost želodčnega soka - je naravni antacid.

Hren

Vrtna začimba, ki poleg gorčičnih olj ostrega okusa vsebuje še obilico vitamina C, vitamine skupine B, kalij in druge organizmu prijazne snovi, med vsemi rastlinami vsebuje največ encima peroksidaze. Hren je že od nekdaj cenjen v kulinariki, nepogrešljiv pa je tudi v zdravilstvu - Evropejci so ga najprej imeli za zdravilo, šele nato pa so ga začeli uporabljati kot začimbo. Hren je učinkovito naravno razkužilo, spodbuja prekrvitev in ureja prebavo, žene na vodo, krepi telesno odpornost ter spodbuja celjenje kože in drugih tkiv. Uravnaval naj bi tudi krvni tlak (predvsem pri povišanih vrednostih). Je učinkovito sredstvo proti prehladu in za krepitev imunskega sistema. Pomaga tudi pri glavobolu - vdihavanje ostrih hlapov prežene bolečine. Uživanje hrena je priporočljivo zlasti pri okužbah dihal in sečil, pri ledvičnih kamnih in oteklinah (edemi). Lokalna, zunanja uporaba pa je učinkovita pri pikih žuželk, vnetjih sklepov in vezivnega tkiva (revma) ter pri išiasu. Zaradi značilnega ostrega okusa z uživanjem hrena ne gre pretiravati.