Direktorica veterinarske uprave je ena od osmih oseb, ki jih je Drago Kos prijavil tožilstvu zaradi spornega vračanja nevarnih psov lastniku Saši Baričeviču. »Komisija je ugotovila, da je bil postopek vračanja psov koordiniran, da je pri tem sodelovalo veliko oseb in da je bila kršena vrsta določil veljavne zakonodaje. Jasno je, da je nekdo na kmetijskem ministrstvu skrbel za to, da je bila stranka (Saša Baričevič, op.p.) obveščena prej, preden je uradno dobila odločbe. To obveščanje je bilo zelo ažurno in hitro,« je maja letos pojasnil Kos in zato tožilcem ovadil osem oseb, tožilstvo pa naj bi po neuradnih informacijah kazenski postopek nadaljevalo proti Baričevičevemu pravnemu zastopniku Miru Senici ter kinologoma Rajku Rotnerju in Alenki Černe, ki sta enemu od bulmastifov, ko je bil zaradi napada na Stanislava Megliča v zavetišču, izdala vzrejno dovoljenje in ga ocenila v nasprotju z dejanskim stanjem.
Vida Čadonič Špelič si je kazenski ovadbi prislužila zaradi dopisa zavetišču Gmajnice, kjer sta bila prisilno nastanjena bulmastifa Atlas in Joy. Veterinarski inšpektor Uroš Andrenšek je namreč 14. februarja 2006 izdal odločbo, da ju je treba zaradi nevarnosti, da bi napad ponovila, takoj usmrtiti. Baričevič se je zoper odločbo pritožil še isti dan, čeprav mu je bila vročena šele dan pozneje (15. februarja), direktorica zavetišča Zdenka Ban Fischinger pa je od Čadonič-Špeličeve zahtevala pisno pojasnilo, kako naj ravnajo s psi. Ta ji je po faksu potrdila prejetje pritožbe in pojasnila, da so jo odstopili v reševanje kmetijskemu ministrstvu in da do njegove odločitve psov ne bodo usmrtili.
Protikorupcijska komisija je ocenila, da je direktorica veterinarske uprave s tem dopisom posegla v upravni postopek, za kar ni bila pristojna. »Če bi bila psa takrat usmrčena, nadaljevanja zgodbe ne bi bilo,« je ob obravnavi tega primera pojasnil zdaj že bivši predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos. A je že sam za Čadonič-Špeličevo našel olajševalne okoliščine: »Moram poudariti, da je bila ta zadeva s pravnega vidika takrat zelo zapletena, zato ravnanje veterinarske uprave do določene mere razumemo.
Poleg tega je tisto, kar je sledilo (način odločanja o vrnitvi psov na MKGP junija 2009, op. p.), z vidika korupcije dosti hujše.«
Vida Čadonič Špelič je svoj dopis utemeljila z dejstvom, da se je Baričevič v pritožbi na odločbo zoper usmrtitev psov skliceval na 293. člen zakona o upravnem postopku, po katerem se izvršba sme zadržati, če bi z njo nastalo nepopravljivo stanje, poleg tega je Baričevičev pooblaščenec veterinarski upravi grozil z odškodnino tožbo v primeru usmrtitve psov. Direktorica veterinarske uprave je tožilstvo očitno prepričala tudi s pojasnilom, da obstajajo številni dokumenti, ki dokazujejo, da si je ves čas prizadevala za usmrtitev, ne za vrnitev psov.
