Obe metodi, dializa in presaditev, sta komplementarni metodi zdravljenja, poudarja predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo prof. dr. Andrej Bren, razvijali sta se posebej, a sočasno.

Od akutne h kronični dializi

Prvo dializo so v svetu poskusno izvedli leta 1924, bolj pogosto pa med drugo svetovno vojno pri vojakih z akutno odpovedjo ledvic. Sodobno dializo je omogočilo odkritje heparina, zdravila, ki preprečuje strjevanje krvi v zunajtelesnem obtoku, ki je potreben za izvajanje dialize. Dializno zdravljenje je pospešila tudi iznajdba ustreznega žilnega pristopa za izvajanje dialize. Gre za tako imenovano fistulo, ko bolniku na podlakti spojijo veno in arterijo in tako dobijo žilo z velikim pretokom krvi, v katero potem zbadajo igle, po katerih usmerijo pretok krvi skozi umetno ledvičko.

V Sloveniji so najprej začeli izvajati dializo pri bolnikih z akutno odpovedjo ledvic, in sicer leta 1959. Do ustanovitve dializnega centra leta 1970 so zdravili deset bolnikov, ki so jim opravili po 16 dializ; polovica bolnikov je kljub zdravljenju umrla, je povedal prof. dr. Rafael Ponikvar, vodja dializnega centra UKC Ljubljana. V dializnem centru so začeli zdraviti najprej pet bolnikov, dializo so imeli dvakrat na teden in je trajala 12 ur. Leta 1976 so uvedli vrsto novih metod, ki so pripomogle, da je pri bolnikih med dializo prišlo do manjšega padca krvnega tlaka. V UKC Ljubljana so bili eni začetnikov hemofiltracije, posebne metode čiščenja krvi s pomočjo vode. Izvajajo tudi vrsto terapevtskih aferez, ko iz krvi odstranjujejo neželene sestavine. Leta 1986 so začeli z dializo zdraviti tudi novorojenčke. Kar 82 odstotkov hemodializnih bolnikov ima delujočo fistulo, kar pomeni najboljši žilni pristop za izvajanje dialize, 12 odstotkov se jih dializira prek v žilo vstavljenega katetra, drugi bolniki pa imajo na mestu fistule vstavljeno umetno žilo. Nefrologi so bolnikom konstruirali že več kot 6000 fistul in vstavili več kot 21.500 katetrov. "To so lepi rezultati," se je pohvalil Ponikvar.

Slovenski nefrologi se lahko pohvalijo tudi z nizko smrtnostjo dializnih bolnikov in z nizkim deležem bolnikov z boleznimi, ki se prenašajo s krvjo (hepatitis B in C), kar sta dva od kazalcev kakovosti dialize. Danes v Sloveniji izvajajo dializo v 21 dializnih centrih, 16 jih je bolnišničnih, 5 pa v zasebni lasti. Ponikvar je povedal, da si želijo uvesti nočno dializo, ko bolnik spi, medtem ko se dializira. Študije v ZDA in Kanadi so pokazale, da tak način dialize omogoča zdravstvene učinke, ki so primerljivi presaditvi ledvice.

Metode zdravljenja se dopolnjujejo

"Hemodializa je kot letalonosilka, ki omogoča pristajanje in vzletanje letal, letala pa so v tem primeru presaditev ledvice in trebušna dializa," je Rafael Ponikvar ponazoril dopolnjevanje različnih metod nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi, saj na primer bolnik po odpovedi ledvic začne dializno zdravljenje, potem je presajen, se po odpovedi presadka ponovno znajde na dializi in je potem lahko znova presajen, če si to želi in njegovo zdravstveno stanje presaditev omogoča.

Prvo uspešno presaditev ledvice so v svetu izvedli leta 1954 v Bostonu, in sicer med enojajčnima dvojčkoma. Največjo ovira za razvoj transplantacijske dejavnosti je bil problem imunologije, saj organizem zavrne presajeni tuji organ. To oviro je zmanjšal razvoj imunosupresivnih zdravil, s katerimi pri bolniku zmanjšajo moč imunskega sistema, da ta ne zavrne presadka. Velik napredek pri uspešnosti presaditve organov se je zgodil leta 1982 z odkritjem imunosupresivne učinkovine ciklosporin, ki je po besedah Andreja Brena preživetje presadka izboljšala za 20 odstotkov.

Prva presaditev ledvice leta 1970 v Sloveniji, ko je bolniku ledvico podarila mati, ni bila uspešna, saj je bolnik čez tri mesece zaradi okužbe umrl. So pa leta 1972 urologi ob pomoči žilnih kirurgov presadili ledvico dvema od prvih enajstih bolnikov na hemodializi in nato leta 1976 še dvema bolnikoma; vse presaditve so bile zelo uspešne, bolniku, ki so mu ledvico presadili leta 1976, ta deluje še danes. Tem bolnikom se presadili ledvice živih darovalcev, prvo ledvico umrlega darovalca pa so v Sloveniji presadili leta 1986, leto po tistem, ko je bil sprejet zakon o darovanju in presajanju organov. V prvih desetletjih so presajali večinoma ledvice živih darovalcev, po letu 2000, ko je Slovenija postala članica organizacije za izmenjavo organov Evrotransplant, pa je poudarek predvsem na presajanju ledvic umrlih darovalcev. Organe presajajo samo v UKC Ljubljana, umrlim darovalcem pa jih odvzemajo v desetih bolnišnicah.

Presaditev ledvice pred dializo

"Presaditev ledvice je za bolnika boljša možnost kot zdravljenje z dializo. Tveganje za smrt je prve tri mesece po presaditvi večje kot na hemodializi, potem pa se to tveganje v primerjavi s hemodializo stalno zmanjšuje. Tudi kakovost življenja je po presaditvi ledvice boljša kot ob zdravljenju z dializo. Pomembni so tudi stroški zdravljenja: ti prvo leto po pri presaditvi dosežejo 77.000 evrov, po drugem letu pa padejo na 9000 evrov, če bolnik nima zapletov. Stroški zdravljenja z dializo na letno pa znesejo 37.000 evrov na bolnika," je povedal prof. dr. Aljoša Kandus, vodja Centra za presaditev ledvic, ki deluje v okviru Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana.

Ledvico lahko presadijo bolnikom s končno odpovedjo ledvic, ki se zdravijo z dializo, pa tudi bolnikom v napredovani fazi ledvične odpovedi, torej še pred zdravljenjem z dializo. Otroke, ki so mlajši od šest let, na presaditev pošljejo v tujino, bolnike, starejše od 65 let, pa vključijo v tako imenovani seniorski program, ko zelo natančno preučijo, ali bi bolnik s presaditvijo kaj pridobil ali ne.

V zadnjem desetletju so v Sloveniji presadili 445 ledvic, od tega so 56 odstotkov ledvic prejeli iz Evrotransplanta, 44 odstotkov ledvic pa so podarili umrli darovalci v Sloveniji. V tem času so slovenski umrli darovalci podarili 530 ledvic. To pomeni, da smo na izmenjavo v Evrotransplant poslali 85 ledvic več, kot smo teh organov iz Evrotransplanta prejeli. Ker si v Evrotransplantu prizadevajo za ničelno bilanco v izmenjavi organov, bi lahko v Sloveniji opravili 85 presaditev več, če bi bilo število bolnikov na čakalnem seznamu večje, meni Kandus. Pri nas je namreč število bolnikov, ki čakajo na presaditev ledvice, trikrat manjše kot v državah na območju Evrotransplanta. Trenutno jih na presaditev čaka 99, je povedal Kandus. V Evrotransplantu so v zadnjem desetletju presadili 27 ledvic umrlih darovalcev na milijon prebivalcev, v Sloveniji pa 22 ledvic na milijon prebivalcev. Če bi želeli pri nas povečati število presaditev ledvic umrlih darovalcev, bi morali povečati tako čakalno listo bolnikov kot število umrlih darovalcev organov, je povedal Kandus.

Se pa lahko v Sloveniji pohvalimo z zelo učinkovitim zdravljenjem s presaditvijo ledvice. Tako pet let po presaditvi ledvice živi še 94 odstotkov presajenih bolnikov - povprečje za Evrotransplant znaša 84 odstotkov, pet let po presaditvi pa deluje še 89 odstotkov presajenih ledvic, v Evrotransplantu 70 odstotkov presajenih ledvic. Aljoša Kandus meni, da bi se ti dobri rezultati poslabšali, če bi znižali merila za uvrstitev na čakalni seznam za presaditev ledvice. Polovica bolnikov čaka na presaditev največ leto dni po uvrstitvi na čakalni seznam.