Kako ste se privadili na novo življenje v Turčiji?

Zelo dobro. Gre za povsem drugo kulturo, predvsem kar zadeva delovne navade. Poskušam vzpostaviti določene koncepte, ki sem jih tudi v Sloveniji, a to bo zahtevalo precej časa. Šlo bo za delovni proces, v katerem bomo morali vsi zelo trdo garati, če bomo želeli priti do uspehov.

V Sloveniji ste imeli na začetku z vašimi koncepti dela kar nekaj težav...

In povsem enako bo tudi v Turčiji. Za turške igralce je to povsem nova situacija. Še posebno bo težko za starejše odbojkarje, ki se soočajo s popolnoma drugo filozofijo odbojke. A na srečo imam v ekipi fante, kot je Brazilec Joao Bravo, ki odlično razume odbojko. Je svetovni prvak, brazilski igralci pa so vedno imeli dobro razvito odbojkarsko logiko. Izkoriščam njegovo pomoč, a še vedno bo potrebnega veliko časa, da bomo naredili opazen napredek.

Kako dobra je turška liga?

V njej je pet do šest precej dobrih ter pet do šest malo slabših ekip, ki so na približno isti ravni kot recimo Prvačina. A tista moštva z vrha lestvice so zares dobra. Samo poglejte Fenerbahče, ki ima v svoji ekipi Ivana Miljkovića in Leonela Marshalla, tudi ostali najboljši pa imajo številne odlične tujce. Z denarjem se da pripeljati velike zvezde, a to ni dovolj za dobro odbojko. V Turčiji se ne igra taktično in malo je pametne igre, toda upam, da mi bo to pri Izmirju uspelo popraviti. Problem je tudi v kakovostni razliki med turškimi igralci in odličnim tujci.

Koliko ste še v stiku z ljudmi iz ACH Volleyja?

Njihovim rezultatom sledim vsak teden prek interneta, redno pa sem v kontaktu z Danielom Lewisom. Pred začetkom lige prvakov sem poslal e-mail sporočilo tudi trenerju Igorju Kolakoviću in vsej ekipi ter jim zaželel srečo. Zapisal sem: "Where there's a will, there's a way." (Kjer je volja, tam je pot, op. p.)

Kakšen je vaš pogled na prihodnost Blejcev?

Septembra smo s Kanado v okviru priprav na svetovno prvenstvo odigrali dve tekmi z ACH in res mi je bilo v veselje. Predvsem ko sem videl, kako so nekateri igralci napredovali in postali bolj zreli, čeprav je šlo le za priprave. Vsi so povezani v celoto, zraven pa je še cel kup detajlov, ki so mi padli v oči. Lani smo imeli sijajne skupne trenutke, predvsem v ligi prvakov, in verjamem, da jih ACH lahko ponovi. Jedro ekipe je odlično, prišli pa so zelo dobre okrepitve in vrhunski trener.

Ob vašem slovesu so pri ACH dejali, da odhajate zato, ker vam kanadska odbojkarska zveza ne dovoli, da hkrati delujete tudi v klubski odbojki. Kaj kmalu zatem ste postali novi trener Izmirja, še vedno pa vodite tudi Kanado... Kako to?

Gre za dolgo zgodbo. V Evropi sem lahko delal, ker mi je to omogočal dogovor z nacionalno zvezo, ki ima finančne težave. Tako sem jaz treniral v Evropi, plačo, ki bi jo moral dobiti kot kanadski selektor, pa je zveza prihranila. Ker denarne težave še vedno niso rešene, smo z zvezo obnovili ta dogovor, hkrati pa je prišla še odlična finančna ponudba Izmirja.

V sredo bo v Stožicah več kot 12.000 navijačev. Vam je kaj žal, da niste več del te zgodbe?

Mogoče bom našel nekaj časa, da pridem v Ljubljano na kakšno tekmo, da vidim ta spektakel. Morda bo pravi trenutek enkrat decembra.

Ste bili pred začetkom sezone zainteresirani, da bi s seboj v Turčijo vzeli kakšnega slovenskega odbojkarja?

Seveda sem bil in še vedno sem, a problem je, da imamo lahko v Turčiji le tri tujce v eni ekipi in moramo biti pri tem zelo pozorni. Zagotovo bi mi na mestu blokerja zelo dobro prišel igralec, kot je Matevž Kamnik ali Alen Pajenk. Na tej poziciji sicer imam dobre igralce, a so preveč osredotočeni samo na napad. V mojem sistemu pa imam rad igralce, ki znajo napadati, a so hkrati dobri tudi v bloku, in ravno Kamnik zelo ustreza temu profilu. Toda če imaš tujce že na drugih pozicijah, potem moraš imeti pri blokerjih turške odbojkarje.

Omenili ste Pajenka. Je izbral pravi trenutek, da se je odpravil v italijansko ligo?

Že dolgo si je želel oditi v tujino in preizkusiti nov izziv. Sčasoma mu bodo verjetno sledili še ostali, toda tudi pri ACH je lepo igrati. Na Bledu imajo dobro ekipo z odličnimi navijači, sedaj pa so dobili še spoštovanje v Evropi. Ta generacija slovenskih igralcev je zelo dobra, kar se prenaša tudi na reprezentanco, in pod vodstvom Veselina Vukovića lahko na evropskem prvenstvu pridejo precej daleč. Vesel sem, ko vidim Kamnika, Vinčića, Pajenka, Šketa ali Jakopina, kako rastejo kot igralci, in da imam pri tem tudi jaz del zaslug. Ponosen sem, da sem bil del te zgodbe, sedaj pa bo Vuković to še nadgradil v reprezentanci. Vsi ti igralci, seveda so zraven še Flajs, Vidič in Fabjan, so sedaj precej boljši kot dve leti nazaj, še boljši pa bodo drugo leto.

Iz vaših besed je razvidno, da ste bolj kot na rezultatske uspehe ACH Volleyja ponosni na razvoj igralcev.

Če se še enkrat vrnemo k tekmam, ko smo proti ACH igrali s Kanado… Opazoval sem Dejana Vinčića, kako razigrava soigralce, in si mislil: "Glej, kako razume to igro." To je moj pravi ponos in uspeh, ki ga lahko imam kot trener. Enako velja za ostale igralce, a najpomembnejša je bila njihova odločitev, da želijo napredovati in da bodo za uspeh trdo garali.