Kot je znano, sodišče že od februarja vodi začasna predsednica Alenka Jelenc Puklavec. Po besedah Zalarja je ne samo primerno, da vrhovno sodišče vodi predsednik s polnim mandatom in pooblastili, temveč je tudi nujno, da za vodenje vrhovnega sodišča in nadziranje zadev sodne uprave na vseh sodiščih nekdo nosi polno odgovornost.

Masleša je bil v zadnjih dneh tarča precejšnjih kritik na račun nekaterih svojih domnevnih ravnanj v preteklosti. Zalar je včeraj zatrdil, da je očitke na njegov račun preveril v razgovoru s kandidatom in pridobil tudi dopolnilno mnenje sodnega sveta in podatke iz sodnih arhivov okrožnih sodišč v Kopru in v Novi Gorici.

Minister je med drugim ocenil, da bi očitki, ki sta jih na občni seji vrhovnega sodišča izpostavila vrhovna sodnika Marko Šorli in Barbara Zobec, lahko v določenem delu omajali avtoriteto kandidata. Zato je pregledal listine in podatke v sodnih arhivih iz obdobja od leta 1980 do 1986 ter se, kot je dejal, prepričal, da Masleša kot dežurni preiskovalni sodnik, ki je vodil ogled kraja smrti ene ustreljene osebe, ni odločal v preiskovalnem postopku, v katerem bi bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in ni verificiral nobene usmrtitve prebežnikov preko tedanje italijansko-jugoslovanske meje.

Uresničljiv program vodenja vrhovnega sodišča

Zalar je med drugim ugotovil, da je Masleša kot prvostopenjski sodnik sodeloval v senatu, ki je izrekel smrtno obsodbo obtožencu za petkratni umor s sekiro, ki je bila sicer kasneje spremenjena v zaporno kazen. Vendar pa te okoliščine ni štel za odločilne pri oblikovanju predloga, saj je bila smrtna kazen v Sloveniji odpravljena šele sedem let po izreku omenjene sodbe. Občna seja vrhovnega sodišča in sodni svet pa sta bila z vsemi omenjenimi dejstvi seznanjena, še preden sta se pozitivno izrekla o kandidatu.

Masleša je po Zalarjevem mnenju predložil konsistenten in uresničljiv program vodenja vrhovnega sodišča. Kot aktualni predsednik sodnega sveta pa je po njegovem dobil tudi odličen pregled nad problemi, izzivi in priložnostmi v sodstvu.

Poslanske skupine vladajoče koalicije je minister za pravosodje s svojim predlogom že seznanil, zato pričakuje, da bo Masleša imenovan za predsednika vrhovnega sodišča. Prejšnjemu Zalarjevemu predlogu, po katerem naj bi predsednik vrhovnega sodišča postal vrhovni sodnik Marko Šorli, so namreč poleg opozicijske SNS podporo odrekle kar tri koalicijske stranke: SD, Zares in DeSUS. Tako je proti izvolitvi Šorlija glasovalo 40 poslancev, za pa jih je bilo 31.

Izvolitev tudi tokrat ni zanesljiva

Čeprav je tokrat v koalicijskih vrstah pričakovati večjo podporo, pa izvolitev Masleše vendarle ni zanesljiva. Glasove za njegovo imenovanje so že napovedali v Zares, poslanci LDS pa bodo o predlogu ministra iz svojih vrst razpravljali jutri. "Če Masleša izpolnjuje vse pogoje, ne vidim zadržkov, da ga ne bi podprli," meni vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic. Tudi v SD se glede podpore še niso odločali. Medtem ko je vodja poslanske skupine Bojan Kontič Maslešo že ocenil kot primernega kandidata, nekateri drugi poslanci največje vladne stranke pričakujejo, da bodo dvome o Masleševi primernosti odpravili v pogovoru s pravosodnim ministrom.

V DeSUS so se o kandidatu sicer že pogovarjali, a stranka kakšnega dokončnega stališča glede podpore ne bo dorekla. Kot nam je dejal predsednik Karl Erjavec, bodo poslanci DeSUS glasovali po svoji vesti. Pričakovati pa je, da bodo Maslešo podprli, "če bo pravosodni minister Aleš Zalar predstavil tehtne argumente za njegovo imenovanje in zavrnil očitke o kršenju človekovih pravic".

Podpore opozicijskih strank pa Masleša ne more pričakovati. Tako v SDS razumejo ministrov predlog kot dejansko negacijo načel pravne države, Jelinčičevo SNS so prepričale navedbe ustavnega sodnika Jana Zobca, v SLS pa poudarjajo, da je lahko predsednik vrhovnega sodišča le oseba, ki ima veliko strokovnih kompetenc, je brez afer in uživa široko zaupanje javnosti.