Ali ljubezenska zveza v službi zmanjšuje delovno uspešnost?

Delovno mesto od nas zahteva veliko zbranost, odgovornost in tudi zanesljivost. Delodajalec od zaposlenega pričakuje, da se nanj lahko zanese in da bo delo opravljal v skladu z navodili, ki mu jih vodja poda. Ker smo ljudje in ne stroji, se ljubezni ali ljubezenskim romancam na delovnem mestu ne moremo izogniti popolnoma.

Kaj pa se zgodi potem? Zaradi osvajanja na začetku ali zaradi romance, ki med dvema poteka, je lahko delovni proces moten. Tega sicer ne smemo posploševati, se mi pa zdi, da skoraj vsi, ko smo bili zaljubljeni, veliko bolj pogosto razmišljamo o ljubljeni osebi, iščemo več stika z njo, sanjarimo.

In če se to dogaja med dvema, ki sta skupaj v službi, obstaja verjetnost, da bosta zato manj produktivna, lahko tudi manj pozorna, zmedena. Prioriteta jima bo postala graditev zveze, ne pa kakovostno opravljeno delo. Kot pa sem že povedala, je to le ena do možnosti.

Nekateri znajo zelo jasno razmejiti poslovno od privatnega življenja in se razvoju privatne zveze raje posvečajo le v prostem času, v službeni obleki pa znajo ohraniti posloven odnos in ustrezno delovno energijo.

Ali po vašem mnenju delovno mesto ugodno vpliva na iskanje partnerja?

Mislim, da je verjetnost, da na delovnem mestu spoznaš partnerja, enaka temu, kot lahko spoznaš partnerja kjer koli drugje. Res pa je, da na delovnem mestu preživiš kar tretjino dneva, kar je veliko. S tem dobiš tudi priložnost, da svojo simpatijo opazuješ v različnih situacijah - lahko ob klepetu na skupni malici, lahko pri pogajanjih ali pri tem, kako reagira na verbalno kritiko svojega šefa.

Veliko ljudem pomeni odhod na delo tudi edino dnevno migracijo, kar pomeni skoraj edino priložnost, da koga spoznajo. To je značilno predvsem za mlade menedžerje, ki na delovnem mestu preživijo dnevno deset do dvanajst ur. Le kje naj oni spoznajo svojo boljšo polovico? Ostanejo jim le še konci tedna ali sprehodi skozi nočne lokale.

 

Kaj menite o ljubezenski zvezi med vodilnim v podjetju (na primer direktorjem) in podrejenim (na primer navadno uslužbenko)?

Takih zvez poznam kar nekaj. Kako zaposleni gledamo na svojega šefa? Predvsem ga doživljamo kot avtoriteto, nam je za zgled, na njegova dejanja smo bolj pozorni, občudujemo njegove retorične sposobnosti, se navdušujemo nad lahkoto sprejemanja njegovih odločitev, če nam je simpatičen, mu skušamo biti podobni, ga posnemati ali pa nam pomaga razrešiti konkreten problem, ko pridemo k njemu po pomoč. Podobna interakcija se dogaja med partnerjema v partnerski zvezi. To je lahko odgovor, zakaj so nam šefi lahko simpatični.

Je pa na delovnem mestu gotovo enako število romanc med dvema na enakem položaju kot med omenjeno povezavo. Zaposleni smo na zvezo med šefom in njegovim podrejenim le bolj pozorni.